Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Izvir Soče in Zapotoški slapovi

20. 8. 2021


Izlet

Kaj običajno spada k izletu? Zbirno mesto, vesela družba, daljša vožnja, ogled znamenitosti in malica iz nahrbtnika. Pa poglejmo, če danes izpolnjujemo naštete pogoje: zbirno mesto - domače parkirišče, družba - sva v prijetni družbi Debore, daljša vožnja - vijuganje gor in dol čez prelaz Vršič, malica iz nahrbtnika - domači kruh z namazom in rogljički. Tako, vse to imamo, zato se izlet lahko prične!



Do te naravne znamenitosti, ki si jo bomo najprej ogledali, vodi razgibana potka ...


... ki zahteva nekaj plesnih korakov ...


... in nekaj plezalnih prijemov ;)




V tisti razpoki se skriva izvir.



Mi trije v tej razpoki ...


... v njej pa takšen smaragdni pogled v izvir!


Zadovoljni izletnici :)



Zbrana družba, "poletimo" naprej!



Peljemo se mimo Kekčeve domačije, naravnost pred nami se dviga Bavški Grintavec.


Pridemo na izhodišče za naslednjo naravno znamenitost - to so slapovi Suhega potoka oziroma Zapotoški slapovi.

Prečimo prostrano suho strugo z odprtim pogledom nazaj na Prisojnik.


Gremo mimo lesene koče ...


... stopimo na gozdno potko ...


... in se srečamo s posledicami letošnje dolge zime.


Še vedno je viden snežni plaz, ki je podrl veliko dreves. Ampak zelenje poganja že na novo ... 


... in to je očitno tudi okusno za pašo!



Še vedno suha struga!?



No, pa le ugledamo tudi vodo v strugi!


Slapovi niso več daleč!


1. slap




Vabljivo za namakanje ... ampak samo na prvi dotik!



Ob poti: moder ...


... in zelen utrinek 



Dvosmerna pot, ki vodi do naslednjega slapa.



Ena, dve, tri, štiri ... ah, res je veliko veliko preveč mravljic, da bi jih prešteli ...



Ampak, če že štejemo, je zdaj tukaj:

2. slap




Za njim je 3. slap.


Hm, trenutno je zaseden. Se bomo do njega spustili nazaj grede :)


Nadaljujemo pot, malo v hrib, nato ob strugi potoka in še hopla čez potok!



Ozka stezica, ki se dvigne nad potok ...




... nas pripelje v kratko sotesko ...


... na koncu katere je:

4. slap


Nad njim pa se po steni spušča ...

5. slap



Tako, do tukaj smo prišli, naprej ne bomo hodili. Zdaj je skrajni čas, da poiščemo udoben kotiček za počitek.


O, tukaj je lepo! Ja, tukaj se bomo namestili.


Uvodna osvežitev ... ufa, je hladna ta voda!



In končno malica iz nahrbtnika ... in naši zadovoljni obrazi po njej :)


Odpravimo se nazaj po isti poti, da dopolnimo manjkajoče poglede ...



... tako je, za pobližje pogledat nam je ostal:


3. slap


Do njega se spustimo po strmem bregu, in če bi imeli fotoaparat pripravljen v pravem trenutku ... ja, bi lahko dokumentirali tudi bolj hiter spust enega od nas po ta zadnji ;)


Vse je v redu in že se nasmejani slikamo pri slapu.



Pogled od blizu


in od daleč



Utrinki ob poti: večnožni živalici 

hrošček na skali


... in, ojoj, ena viseča zverinica



Na kratko postojimo pri 2. slapu.


Kaj, če bi še malo raziskovali? Zakaj pa ne! Poiščemo suhe prehode po strugi ...




... in pridemo vse do dela, kjer se voda iz tolmunčka po skalnem žlebu spušča proti 1. slapu. 


Zanimivo je pogledati v takšno zakulisje slapov.


Seveda je z naše poti zanimivo pogledati tudi gor na okoliške vrhove.





Potem so tu še pogledi na kamnite ...


... in lesene skulpture.



Medtem pa naše noge korakajo proti izhodišču po mehkih travnatih ...


... in trdih prodnatih površinah.



Avto nas lepo čaka v senci in v njem še hladen sok - dobrodošla osvežitev pred vijuganjem nazaj čez Vršič.


Izleta še ni čisto konec. Ustavimo se še na razgledni točki, od koder se dobro vidi, kje smo hodili.


Ja, tam spodaj smo hodili!


In s tega razgledišča se vidi tudi prelaz Vršič.



Ja tako, pred nami je samo še vožnja do doma ... za nami pa je čudovit izletniški dan!


Videopregled naravnih znamenitosti z današnjega izleta:




1 komentar:

Breda Vrenčur pravi ...

O lepo. Zapotoški slapovi so res lepi in posebni za tapravi izlet. Lp B