2. 2. 2021
Ponovno se odpravljava na Goli vrh. Pred kratkim sva ga obiskala v meglenih zimskih razmerah. Kljub slabi vidljivosti naju je takrat prijetno presenetil z umetniškimi, sivo-belimi pogledi. Današnje razmere pa so drugačne - zimska pokrajina je lepo obsijana s soncem. In tako se danes nadejava bolj barvitih razgledov.
Po običajni poti na Bibo planino ...
... greva mimo gob, ki rastejo v nadstropjih ...
... mimo ograje na hribu ...
... prečkava ograjeno belo cesto ...
... in pred nama se pokaže Biba planina!
Tukaj stopiva skozi vrata, ki so očitno od najinega prejšnjega obiska ostala kar odprta ;)
Hodiva po lepi snežni preprogi ...
... in s svojimi velikimi stopali riševa sledi.
Stopinje različnih tačk. Sledovi lova? Ene tačke lovijo, druge bežijo ... upava, da je bil pobeg uspešen!
Ni kaj, takšno je bilo dogajanje v neposredni bližini lovske opazovalnice.
Še en pogled na modro nebo ...
... in nadaljujeva pot po sončni belini ...
... mimo naravnih skulptur.
Prideva do razpotja, pri katerem sva se ustavila tudi zadnjič v megli. Takrat razen sivine nisva videla prav nič, lahko sva samo slepo sledila smerokazom ...
... danes pa se od tukaj daleč vidi.
Do vrha imava še dva vzpona ... najprej prvi ...
... in za ovinkom še drugi.
Špura je nakazana :) Greva po njej.
Skalni osamelec tik pod vrhom
In na vrhu sva! Odloživa nahrbtnika ...
... se postaviva na položaj za opazovanje ...
... in razgledi z Golega vrha so tu:
Kamniško-Savinjske Alpe, od Kočne do Velike Zelenice
Kočna in Grintovec
Skuta in njene sosede
Planjava
Ojstrica
Raduha
Peca
Uršlja gora
Pogled v dolino na Štajerski strani
Midva
Kar ne moreva verjeti, da so od tukaj takšni razgledi. Res se je splačalo ponovno obiskati ta vrh.
Čas je za povratek. Do razpotja sestopiva po isti poti.
Nato naju lep dan zapelje še malo naokrog - do Biba planine greva po drugi poti.
Spet ena špura
Ampak ne greva po njej, na toplem soncu raje malo posediva.
Tako, zdaj je pred nama še zaključni del poti.
Greva mimo "samopostrežnih barov" za gozdne živali ...
... in mimo "gozdne krtače".
Žal prideva tudi do ovir. Očitno v tej zimi na Menini
planini ni padal samo sneg, padala so tudi drevesa. Gozdarje čaka veliko
dela, da bo ta cesta znova prevozna.
Prebijeva se čez ovire in se spustiva po letos že kar nekajkrat prehojeni poti v dolino.
Na izhodišču naju zvesto čaka avto. Zanimivo, zjutraj sva ga parkirala na snežni podlagi, in kje je ta sneg? Le kako si bova zdaj očistila čevlje!?
Ma, bova že doma to zrihtala ... Zdaj sva zadovoljna, da sva videla, kakšen je razgled z Golega vrha. Tistim razglednicam od zadnjič lahko zdaj dodava tudi takšne v jasnih barvah!
Za na konec še kratek videokolaž utrinkov s poti ...
... in videoprojekcija prehojene poti.
2 komentarja:
No pa se je splačalo - ne samo vama ampak tudi nama, ki rada spremljava vajine poti. Ni bilo težko vzdrževati medsebojne razdalje zaradi množice ljudi in sta tako varno prišla na cilj obogatena z lepoto lepega razgleda na nedomljivo delo našega očeta, ki vedno znova preseneča z darovi v našo radost in hvala da to delita tudi z nami s poresenetljivo lepimi posnetki
HVALA Ati in mami
Zelo lepo napisano...in tako sta bila na Menini plani iz vseh koncev. Letos je bila Menina s svojo zalogo prelepe beline zelo krasna. No sicer je vedno v vsakem letnem času. Prijetno je vaju za brat..., lepo bodita, Lp B
Objavite komentar