Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Razglednice s kamniškega konca: Prevala

16. 1. 2021


Še vedno iščeva neprometne hribovske poti na našem koncu. Tokrat se odločiva iti na en preval, ki je na višini 1163 m in ima zgovorno ime: Prevala. Za izhodišče izbereva naselje Hruševka v Tuhinjski dolini. Cesta, ki vodi skozi to dolino, nama je dobro znana, ampak grički nad njo so za naju zaenkrat še neznano področje. Čas je, da to raziščeva.


Med ozko cesto in potokom je ravno dovolj prostora za najin avto.


Po začetnih metrih vzpona se pokaže takšen pogled na Hruševko.


Kot je videti, se oblaki stekajo v najino smer, zato na nadaljnje razglede ne računava. Pa nič zato, ob poti se vedno najde kaj zanimivega ...

 

... na primer "lisičji repek", ki se vije okoli drevesa ...



... ali pa "bršljanove tačke", ki stopajo po deblu.


 

Medtem v gozdu začutiva strmino ...



 ... strmino, ki vodi do cerkve na Svetem Miklavžu na Gori. Hm, si je kar težko predstavljati, da so nekoč domačini redno opravljali to pot.

 

 


Le kaj je za kamnitim zidom?


Vodnjak,



deževnica ... tako pač piše, a trenutno je tu "snežnica".


in mi2.



Pot nadaljujeva najprej po kolovozu ...


... zatem zavijeva na grebenski del poti.



Hoja po grebenu je razgibana:

malo po skalah

 


 

po listju


in tu pa tam tudi po ledu.



Za grebom naju pričaka bela jasa.


 

Nato se spet znajdeva na kolovozu.


Greva mimo bele kapice.



In pred nama so že zadnje strmine pod prevalom.





Na Prevali


Brr, je mraz tukaj. Piha leden veter. Čaj spijeva kar stoje. Na hitro ujameva še luknjo z bežnim razgledom in se odpraviva nazaj. 

 



Vračava se po isti poti in vmes preverjava, ali oblaki še vztrajajo nad nama.




Ja, oblaki vztrajajo in vztrajajo. Razgledi niso jasni. Tudi pogled skozi vitraž na Svetem Miklavžu na Gori ni jasen, je pa zanimiv. 

 


In prav tako se nama je zdela zanimiva današnja pot na Prevalo. Po razglede bova že prišla kdaj drugič, saj nama zdaj grički nad Tuhinjsko dolino niso več tako neznano področje.

Videoprojekcija poti


 

Ni komentarjev: