1. 3. 2022
Od Tabora do Tabora
Danes naju čaka hoja "od tabora do tabora" - no, bolj natančno povedano, prehoditi želiva krožno pot od Podtabora do Šilentabora. In kje je to? V bližini Pivke, Šilentabor je pravzaprav najvišji vrh grebena na jugozahodni strani Pivške kotline.
Na izhodišču: vas Podtabor
Z vaške sive asfaltne ceste ...
... stopiva na pobeljeno ...
... makadamsko cesto.
Ob zelo "neobičajni uri" ...
... hodiva pod prepadno Podtaborsko steno.
Tako se na eni strani ceste nad nama dviguje 70 m visok skalnat zid ...
... na drugi pa z drevja visijo naravni okraski.
Kaj pa je pred nama? Luknja!
Ja, cesta gre skozi 72 m dolg predor, vklesan v živo skalo. Pravijo mu Mussolinijev tunel, saj je nastal v času, ko so italijanski vojaki na tem področju gradili vojaške ceste.
Prideva skozi tunel in si ga pogledava tudi z druge strani.
Pogled še na sosednje gričke
Nadaljujeva pot po cesti, ...
... ob kateri vztrajajo stari obcestni stebrički ...
... in ob kateri se prebuja nova pomlad!
Čeprav se pot le narahlo vzpenja, je na razgledni točki pri cerkvi sv. Martina ...
... klopca in popotnik se tako lahko usede direktno na 725 m višine.
Najin "tabor" ni več daleč. Zavijeva s ceste.
Hodiva blizu roba in temu primerno je zdaj tudi več razgledov.
Še majčkeno ...
... in vrh Šilentabor je tu!
Selfi v zelo vetrovnih razmerah ... se morava kar prijet drug drugega!
Hja, naju ne odpihne, zato pa sunek vetra na tla prevrne fotoaparat, in med to njegovo akrobacijo nastane na glavo obrnjena slika ...
Na srečo fotoaparat padec preživi brez poškodb - še bo lahko delal slike!
Razgled v vse smeri, popisan s črtami in črkami ...
... in poslikan s fotoaparatom:
Čas je za odmor. V zavetrju se utaboriva.
"Čaj ali kaj bolj konkretnega?"
Oboje. Vsakemu svoje ;)
Odmora je konec. Krožna pot naju zdaj vodi po grebenu, ki se dviguje nad cesto, po kateri sva hodila prej.
Pogled nazaj na vasico Šilentabor s Triglavom v ozadju
Razgibana grebenska pot naju med drevesi ...
... in odprtimi razgledi ...
... pripelje do poštnega nabiralnika.
Postavljen je na razglednem vrhu Gradišče, od koder se lepo vidi Snežnik.
Od tu je lepo viden tudi Brkinski rob, po katerem se nadaljuje najina pot.
En pobič na Robu ;)
Pogled nazaj na Gradišče
Zanimiva je tukajšnja pokrajina ...
... čez rob hladno piha in vleče ...
... na drugo stran se razprostira prostrano pobočje ...
... na katerem se pasejo konji ...
... in družno rastejo drevesa.
Čez pašnike se spuščava proti izhodiščnemu taboru ...
... in pritegneva pozornost tukajšnje prebivalke.
Prideva nad Podtaborsko steno. Boštjan gre v izvidnico na njen rob ...
... in še poslika nekaj detajlov.
Italijanska vojaška cesta naprej od tunela
Prideva v Podtabor, kjer naju čaka avto. Od tu narediva še posnetek Podtaborske stene ...
... ter preštejeva prehojene korake in izmeriva dolžino poti: 19.100 korakov in 14,6 km. In tem podatkom primerno se je na poti od Tabora do Tabora nabralo kar nekaj slik in veliko zanimivih vtisov.
Videoutrinki ...
... in videoprojekcija poti
2 komentarja:
Draga najina!
Koliko lepih krajev sta že obhodila - zares sta izjemna!
Lepo je bilo videti tudi to pot, ki sta jo opravila in navdušena sva nad izbiro posnetkov. V tej situaciji nama je všeč tunel in to zato ker ima izhod, ali kot radi rečejo ima luč na koncu tunela. Tako je tudi v življenju. Vedno se najde izhod in pogosto smo presenečeni nad tem kakšen lep razgled je na drugi strani tunela in kakšni novi in presenetljivi izzivi se nam odprejo če jih le vidimo.
Jehova je poln presenečenj, zato le hrabro naprej saj bo na kocu vse dobro.
Pa še nekaj iz Psalma9:1,2 Hvalilte bom, o Jehova, z vsem svojim srcem, pripovedoval bom o vseh tvojih čudovitih delih. veselil se bom in radoval zaradi tebe, opeval bom tvoje ime, o Najvišji.
Z ljubeznijo Ati in Mami
Lepa krožna pot je to. Sicer sva bila že na tej steni iz Podtabora pred leti, nisva pa prehodila te celotne krožne poti. Sva jo dala na najin seznam.... Kako pa to, da sta pričela hoditi po cesti in sta se vračala po robu? Lep pozdrav, B in L
Objavite komentar