Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Jeterbenk (774 m)

23. 1. 2022



Jeterbenk

Kje lahko najdemo vrh s tem dokaj nenavadnim imenom? V Polhograjskem hribovju. Je pa to vrh z grajsko zgodovino. Na njem je nekoč stal grad. Pripadal je rodbini Hertenberg, eni od starejših kranjskih plemiških rodbin, in iz imena te rodbine izhaja tudi ime tega hriba. 

To je nekaj malega informacij glede preteklosti Jeterbenka - vrha, ki sva si ga danes izbrala za najin hribovski pohod. Zamišljeno imava krožno pot, ki čez greben Jeterbenka zaokroži tudi mimo priljubljenih sprehajalnih točk na Katarino in Jakoba.


Na izhodišču v naselju Žlebe



Kot je videti, naju na tleh čaka bela podlaga.



Na nebu pa prevladujejo oblaki, ki pa tu in tam le naredijo prostor modrini.


Vmesni razgled proti Storžiču in njegovim sosedom ...



... in klopca za vmesni počitek!



Podlaga se zamenja - navzgor stopava po mehkem listju!



Na grebenskem delu, ...



... kjer se potka ponekod zoži ...



... ponekod pa razširi.



Pot je dodatno opremljena s "srčnimi" markacijami ...





... in zelenim "pregrinjalom".






No, tu je še en mini dodatek ledu ;)



Hodiva naprej ...



 ... ampak to še ni vrh!



Morda je za tem ovinkom?



 Za ovinkom naju pozdravi teloh, ...



... ja, nato zagledava vrh!



Mi2 na vrhu



In tu piše, da je to ...



... Pot roparskih vitezov - seveda zato tudi midva ukradeva nekaj razgledov:


Razgled na Jakoba


Razgled na del Gorenjske



Res, ta lokacija omogoča grajske razglede! Prav gotovo so še posebej lepi v jasnem in sončnem dnevu. Morda se lahko takšnega plena nadejava naslednjič!


Nadaljujeva pot. Po stopnicah navzdol ...



... mimo klopce ...



... "srčnega" drevesa ...



... smolnatega "šmrklja" ...



... in lanskega kostanja.




Pogled tja čez na pot, ki je še pred nama.



Prideva na stezo, ki vodi na Katarino.



Ker na njej opaziva živahne sprehajalce, raje ubereva bolj mirno grebensko varianto.




Sončni trenutek na grebenu nad Katarino



Razgledna klopca



Pogled nazaj na Jeterbenk ...



... in naprej na Jakoba.



Bližava se Jakobu ...


 

... in bližje ko prihajava, vse bolj ugotavljava, da je pot nanj zelo priljubljena. Umakneva se množici pohodnikov, ki so izbrali njegovo sončno stran, in zavijeva po svoje ...



... na snežno stran.


Ja, kar tu dol se bova spustila.



Zavijeva desno v gozd.



Nato hodiva po gozdu, kjer ni označenih poti.


 

Slediva potoku.


 

Ob njem ujameva takšen zaledenel utrinek ...


... in še takšen zadebeljen utrinek.



Ko pa stopiva na kolovoz, se znova znajdeva v civilizaciji, tako da zaključni del poti že hodiva po asfaltni cesti.



Prideva na izhodišče. Aplikacija nama pokaže, da sva prehodila 9,3 km in naredila 18.281 korakov. No, to so pač le tehnični podatki, ki pa zaenkrat še ne beležijo številk vseh zanimivih vtisov, ki sva jih tudi danes na krožni poti čez Jeterbenk nabrala veliko.


Videoutrinek ...



... in videoprojekcija poti čez Jeterbenk



1 komentar:

Breda Vrenčur pravi ...

Na Polhograjskem hribovju sta našla prav čedno pot z razgledi. Lepo.Lp