Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Zimski pobegi: Pomjan (360 m)

22. 12. 2021



3. pobeg

Po včerajšnji zimski izkušnji na "primorskem višavju" je najin današnji načrt za pobeg bolj blizu obale. Greva na Pomjan, to je vas, ki se dviga 360 m nad morjem in je najvišje ležeča vas sredi Šavrinskega gričevja.


Štartava pri vinogradih pred naseljem Kampel, in sicer na 11 m nadmorske višine.


Ko se konča asfaltna cesta, se začne planinska pot ...



... in s tem se začne tudi pot navzgor - v gričevnat svet nad obalo.



Pogled z grička na griček ...



... na dolino ...


... in na od včeraj pobeljen Slavnik.



Potka gre mimo manjšega izvira, ...



... v katerem je za vzorec sladke vode.



Stezica je lepo speljana, ampak ...



... njena podlaga se lepi na čevlje!



Blata je na kubik!



"Žametne gobe"







O, stopnice! 




Po njih se povzpneva eno nadstropje višje in že lahko vidiva Koper.




No, na vrh drevesa pa se ne bova povzpela - ni dvigala ;)



En srček tako ...



... drugi nekoliko drugače. 





Skozi njega lahko približava Koper ...


... in prekontrolirava najino prevozno sredstvo - ja, tisti ta mali beli avtek.



Nadaljujeva pot mimo dreves in razcefrane veje ...



... nato se pokaže Pomjan.



Vas naj bi dobila takšno ime po nasadih jabolk (pomi), ki so nekoč prekrivali okolico današnje vasi. Drugače pa je Pomjan antičnega izvora, mimo njega je namreč vodila via Flavia, ki je povezovala Trst s Puljem. 


Pot skozi vasico



Vaški kosmatinci









V majhni vasi je prostor tudi za zadnje počivališče odsluženih jeklenih konjičkov - pravzaprav so takšna počivališča pogost prizor v teh krajih.



Na koncu vasi naju pričakata sonce in pogled na obalo.



Čas je za povratek tja dol ...



... pod črte na obzorju.



Mimo suhega izvira



In spet pazljivo po blatni podlagi!


Ah, tudi po listju drsi!



Medtem ko tu in tam loviva ravnotežje, se vejice brezskrbno majejo pod nebom.





No, kljub vsemu
uspešno narediva 13.170 korakov na današnjem 9-kilometrskem pobegu. Sledi samo še počitek v mirnih Pobegih, morda ob avtohtoni kapljici iz gospodarjeve kleti.


Videoprojekcija 3. pobega


 

 

2 komentarja:

Tanja pravi ...

Kako simpatični mački🐈🐈‍⬛🐱

Ati in Mami pravi ...

Draga najina!
Lepo je spremljati vajine poti, saj jih vedno skrbno izbereta.
Ti vajini pobegi iz pobegov so prijetna popestritev v tem turobnem času in to potrebujeta in midva se veselima z vama. Veseliva se tudi časa ko bomo lahko skupaj kam pobegnili brez mask in omejitev, ali pa sebomo srečali v domačem okolju. Do takrat pa še kdaj pobegnita v naravo in se odpočijta od vsakodnevnih obveznosti
ati in mami