Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Razglednice iz okolice Cerknega: Pot bolnica Franja

31. 8. 2021



3. razglednica

Ko naju je kdo vprašal, kam greva na dopust, sva odgovorila: "V Cerkno." Običajno je temu sledilo še drugo vprašanje: "In kje je že to?" Za to vprašanje sva imela pripravljen naslednji odgovor: "Tam, kjer je bolnica Franja." "Aha, na tisti konec torej gresta." Zanimivo, to, kje je bolnica Franja, je večini znano.


Tako si za danes izbereva pot, ki je poimenovana prav s tem imenom - Bolnica Franja. Za izhodišče poti imava kar najin apartma.


Cvetlični lonček pred najinim apartmajem - tega pa si je za izhodišče svojega popotovanja izbral hrošček.


Zakorakava po asfaltni cesti do Cerkna.


Ob asfaltni cesti raste en "štorast goban".



Strmina se začne, in to po stopnicah med hišami.





Pravzaprav je strmina tukajšnja značilnost - ceste se dvigajo in spuščajo, ob njih so po strmih pobočjih naselja in celo vrtovi.



Pogled na Cerkno in okoliške hribčke





Pogled na Porezen


Ob tej travnati poti raste takšen lepi pravi goban.



Ob poti je poskrbljeno tudi za osvežitev.



Strmina se še kar nadaljuje.



Ampak ko prideva do najvišje točke za danes, se lahko malo spočijeva ob opazovanju nežnih zelenih utrinkov.









Prideva do zapuščenega stolpa.


Nekaj detajlov izpod njega







Ja, stolp ima dobro razgledno pozicijo - lepo se vidi naokrog ...


... in navzdol.



Greva naprej pod cvetočim travnikom ...


... in mimo črede zaposlenih ovc.



Medtem se trudiva biti v koraku z možicem na smerokazu.



Pot se nadaljuje ...



... skozi vasice ...



... mimo drevesnih nasadov ...



... ob gozdnem robu ... 


... in mimo markiranih dreves.



Vmes se najde še bodeča neža ...



... lesena sova ...



... in pogled na spodnjo cesto, po kateri se bova vračala.



Prideva do mostička, za katerim je odcep do muzeja bolnišnice Franja.



Pred leti sva si ta muzej že ogledala, zato na mostičku narediva samo še nasmejan selfi in odkorakava po cesti nazaj do apartmaja.



Po poti Bolnica Franja sva naštela 14.412 korakov in namerila skoraj 11 kilometrov.


Videoprojekcija poti 3. razglednice


2 komentarja:

Breda Vrenčur pravi ...

No tole pa je bila doolga pot,sem prav z zanimanjem prebrala kod bosta hodila do bolnice Franja. Lepo.LP

Vlasta&Peter pravi ...

Lepo vse kar poslikata in napišeta 💗