Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Razglednice iz okolice Cerknega: Kojca (1303 m)

2. 9. 2021


 

5. razglednica

Danes je lep sončen dan - odličen dan za obisk kakšnega razglednega vrha! Ja, seveda takšnih vrhov na Cerkljanskem ne manjka. Odločiva se za vrh Kojca, in sicer za krožno pot: Jesenica > preval Lipje > vrh Kojca > Ravna Njiva > Orehek > Jesenica.


Asfaltni začetek



Dremuckast "domačin"



Za asfaltno cesto pride kolovoz. 



Pogled na zeleno Kojco



Prideva v gozd, v katerem očitno ne rastejo samo gobe!!



V gozdu se dvopasovni kolovoz zoži v potko.



Markacija z avtoportretom ...



... in najin "sencoportret"



S potke zavijeva na vmesno razgledališče ...



... s pogledom na Rodico (vrh na sredini)



Po pajčevini sodeč, danes tu še ni bilo veliko prometa.


Greva mimo smerokaza, ki ga izkoristiva za najin podpis :)



Preval Lipje



Najino pozornost pritegne odcep za Hudičev rob in odločiva se, da ga greva pogledat.


Potka preči strma pobočja.



Odpirajo se pogledi na sosednje griče.



Prideva do skalnega štrclja z imenom Hudičev rob.



Aha, priložnost za še en podpis ;)



Ampak, saj Boštjan ni tak hud - metulj se ga prav nič ne boji.



Pogledava na zemljevid in ugotoviva, da tudi od tu vodi pot na najin vrh, resda bo treba grist kolena, ampak tako nama ne bo treba nazaj na preval.



Vmesna ravnina - da lažje zadihava.



Metuljček mirno pozira.



Nato spet strmina tik pred vrhom!



Še malo, vrh je na vidiku!!



Vrh!



Domačinka, ki sva jo srečala spodaj na parkirišču, nama je povedala, da so vrh na sveže pokosili, pa še prijazno je ponudila, naj si v pastirski koči postreževa s kozarčkom domačega.


Kočo si ogledava, "kozarček domačega" pa si raje postreževa iz svojega nahrbtnika.



Na pokošenem vrhu se lahko razkomotiva in ...



... poleg sena dava sušit še svoji majici :)



Pri nama se dobro namesti tudi kobilica, za vse je dovolj prostora.



V samoti uživava v razgledih na Porezen ...


... na Črno prst ...



... in na prostrano drugo stran.



Panoramski pogled 


In čas za odhod



Jesenica je najina smer. Vračava se po drugi strani, ampak tudi dol ne gre brez strmine.



Odprti cvet bodeče neže - lepo vreme bo!



Pogled na Ravno Njivo



Z enopasovne potke ...



... stopiva na kolovoz ...



... zatem pa vštric večnožne mrcine zakorakava še po asfaltu ...



... in po dolgi cesti prideva do najinega prevoza. Opa, najin avto pa ima konkretno družbo!


Preden sedeva v avto, še pogledava statistiko prehojene poti: 11,3 km in 16.748 korakov. Za danes bo dovolj, za jutri pa imava nagledan nov vrh ...


Videoprojecija poti 5. razglednice:




1 komentar:

Breda Vrenčur pravi ...

O to pa izbirata lepe možnosti za potep. Mimo Kojce sva se že vozila no sedaj pa sva bila ob vajinih opisih tudi gor. Ampak bo treba enkrat tudi zares. Lepo in lp