Kolovec (20 km)

17. 5. 2020

Blizu doma

Sva pred tablo konec Kamnika ... Lahko hodiva v krogu, kot kaže znak, lahko greva v smeri proti Ljubljani ... Ni kaj, marsikam se da iti. Ampak zdaj sva se že navadila raziskovati okolico najinega doma, zato se danes spet odpraviva peš od doma. Kam pa naj greva? Za končni cilj si izbereva zaenkrat nama še neznani kraj Kolovec. Tam je tudi grič s takim imenom, na katerem naj bi nekoč stal grad. Rada bi si ogledala njegove ostanke. Greva raziskovat ...

Peš na kolesu? Očitno je tudi to možno 😉

Začetek poti ob Kamniški Bistrici

Zavijeva z glavne ceste.

Stopava po makadamski cesti mimo kmetij s takšnimi in drugačnimi živalmi.

Radovedne ovčke

Neustrašni "kozorog"

Ostrogledi čuvaj

Malo "sonca"

Gozdna pot in markacija - nekaj za planinsko dušo

Premagovanje ovir

Iz gozda čez travnik

Nazaj v gozd in  ... ojoj ... groza, kakšno blato!

Previdno!!

Spet na makadamu

Začneva iskati odcep za pot do nekdanjega gradu. Odcep najdeva, a je žal pot tako zaraščena, da ne moreva po njej. Slediva makadamski cesti, ki na grič Kolovec vodi bolj naokrog. Upava, da naju bo ta pot pripeljala do ostankov gradu.

Ob poti

Je pa še nekaj, kar naju pričaka ob poti - srna ...

... gledamo se ... in nič ne kaže, da bo na hitro odskakljala svojo pot. Kako to? Odgovor razkriva videoposnetek:

Čudovit prizor! Zdaj vidiva, zakaj se srna ni kot običajno na hitro umaknila, in vidiva tudi, kako je ljubezen močnejša od strahu. 

Greva naprej ...

... in prideva do lovske koče na Kolovcu.

Ostanki gradu, naj bi bili nekje tu. Poiščeva potko, a se žal kmalu pokaže, da je dostop tudi s te strani preveč zaraščen, da bi lahko nadaljevala pot. Malo sva razočarana, da z raziskovanjem preteklosti ne bo nič. Na kratko posediva pri koči.

Čas je, da se obrneva proti domu. Vračava se po isti poti, čaka naju vse to, kar sva že prehodila, le da v obratni smeri: makadam, gozd, blato, travnik ... ob tem pa ujameva še nekaj utrinkov:

Mah v dveh nadstropjih

   

Storž? Ne, ne, smrdi po kakcu 😯

Ovčke - še vedno radovedne, ampak sedaj malo bolj sramežljive

Kakšna zverina!!

No, pa so najini podplati spet malo bolje spoznali raznolike poti blizu doma, najine oči so videle bližnjo okolico ..., kakšen je bil nekoč videti tisti grad na Kolovcu, pa bova morala prepustiti svoji domišljiji!

In tukaj je še projekcija prehojene poti: