Še vedno blizu doma
Prosto nedeljo želiva izkoristiti za hribe. Vendar morava spet ostati blizu doma. Tokrat nama to omejitev postavlja vremenska napoved: naj bi bilo ves dan oblačno z možnostjo kakšne plohe. Odločiva se za Kriško planino. Dostop do nje je mogoč tudi iz najine kamniške smeri, iz vasi Klemenčevo. Tukaj pustiva avto in ubereva pot, ki mimo Korošaških slapov vodi na planino Osredek. Ta del poti sva že velikokrat prehodila.
Za ogrevanje je stopanje po kamnih.
Temu kmalu sledi "grizenje kolen" - strmina, ki popusti šele malo pred planino.
Pogled v smeri proti Kamniku
Pogled na rožice ob poti
Vmes svoj pogled usmeriva še na Korošaške slapove:
Nad planino Osredek pa pozor - sveže pleskano!!
Super, najina smer je jasno nakazana! To je dobro, ker po tem delu poti še nisva hodila.
Sončni žarki - danes izjemno redek pojav!
Kaakoo veeliiika roža ... ni čudno, če pa je toliko dežja.
Še dobro, da ne dežuje zdaj ... ta hišica bi bila vsekakor premajhna za naju.
Tudi ta nadstrešek nama ob dežju ne bi nič koristil!
Pot se dviguje skozi gozd ...
... po zeleni travi ...
... suhem listju ...
... in mimo narobe obrnjenih korenin.
Vstop na Kriško planino :)
Na njeni travnati podlagi si hladiva segreta stopala.
Pomerjam pa tudi modne dodatke za prihajajoče poletje ...
No, no, dovolj afnanja - čas je za malico!
Večino poti sva hodila skozi gozd, zato je zdaj pogled na prostran travnik in njegovo cvetje zelo prijeten.
Priprava na poletno sezono?? Blazine za poležavanje na primerni socialni distanci ...
Ampak temperature tukaj še niso nič poletne, prav pridejo celo rokavice in kapa.
Čas je za povratek. Hoja naju bo segrela. Greva po drugi strani, in sicer čez planino Jezerca in mimo Ambroža.
Planina Jezerca ...
... in navadna pogačica
Blizu Ambroža
Pri tem pašniku naju osveži nekaj kapljic dežja. Pod drevesom posediva in opazujeva dogajanje na pašniku.
Ku ku
Sivka - če bi bila vijolična pa bi bila Milka ;)
Kako pomirjujoče je gledati te lepe živali!
Pred nama je hoja skozi gozd, po katerem sva že hodila. Kot imava v spominu, morava nekje prečkati hudournik. Prideva do hudournika, a poti ni več ... povsod so podrta drevesa. Ne moreva čez. Ostaneva na tej strani in se skozi goščavo prebijeva do novo nadelane gozdne blatne ceste. Ne preostane nama drugega, kot da pot nadaljujeva po njej, in to v upanju, da naju pripelje na izhodišče. Kot kaže, nova pot zavija v smer, kjer naju čaka avto. Oddahneva si. Zanimiva pot in nova dogodivščina - pa čeprav še vedno blizu doma.
Projekcija krožne poti na Kriško planino
2 komentarja:
Zelo lepo)) hvala
Res lepa varianta je taka krožna pot. in slike rožic so tudi zelo lepe.Upajmo, da nam bo tudi vreme še bolj naklonjeno za naše proste dneve.
Bodita lepo, B in L
Objavite komentar