Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Planina Zajamniki (1280 m)

21. 3. 2019

Pobeg na sneg


Včeraj je ob 21.58 nastopila pomlad. Ker pa je bila ob tej uri že noč, bi se potemtakem šele za današnji svetli del dneva lahko reklo, da je prvi pomladni dan. V dolini čisto zares diši po pomladi, vreme je lepo in toplo. Vseeno pa midva za danes načrtujeva popoldanski pobeg malo višje, in sicer na Pokljuko. Tu je pred kratkim zapadel sneg in po tihem se celo nadejava, da bova lahko uporabila krplje.

Z Rudnega polja se napotiva na Planino ...


Pokrajina je lepo pobeljena, vendar snežna odeja ni dovolj debela, da bi uporabila krplje, zato jih samo nosiva na nahrbtniku. 




Nikjer nobenih sledi ...


... tu so le oznake, ki nama kažejo smer.


Pomladne temperature načenjajo sneg, ...






... a vseeno ga je dovolj za sveže stopinje ...



Po dobri uri hoje nama tabla sporoča, da sva na pravi planini.


Ja, naslednja tabla pa zanimivo sporoča, kaj se da tu dobiti ... Hm, glede na to, da nisva nikogar srečala, imava resne pomisleke, da je to tudi današnja ponudba ... zato je prvo pomoč vedno dobro imeti kar v nahrbtniku ;)



Greva naprej, da preveriva, kaj planina ponuja. In kaj vidiva? Prelepe razglede! Čeprav na tabli niso napisani, pa je to očitno današnja tukajšnja specialiteta.










Posebnost te planine so pastirski stanovi, ki so razporejeni v obliki ulice.





Ko bi le vse ulice imele takšen razgled!



Ku ku, pomlad je tu!







Greva tja na konec ulice, tja gor na tisto razgledišče.







"Šnopc" samo na tabli ... nasmešek pa zato, ker sva zadovoljna z nenapisano ponudbo - lepimi razgledi!



Zapustiva razgledno točko ...



... in se spustiva nazaj proti "pastirski ulici".



Mimo znanilcev pomladi ...







... in trenutno edinih tukajšnjih domačinov.







Vračava se po svojih stopinjah.






Sence so že dolge, saj se popoldan bliža svojemu koncu. Samo še en pogled ...



... ja, lepo je tako kdaj pobegniti iz vsakdana, pa tudi če je to le popoldanski pobeg na sneg.

2 komentarja:

Ati in Mami pravi ...

Draga najina !!
Lepo je slediti vajinim potem v topli hiši in tudi midva ne potrebujeva krpelj saj stojiva na trdnih tleh. Uporabljava pa krpe za brisanje posode hi hi.
Lepo znaš opisovati vajina pota tako da jih doživljava kot da bi bila tam in skrbno izbrane slike nama pričarajo podobo tistega kraja HVALA !!! ai in mami

Tanja pravi ...

Cudovito))) slike so zares kazejo ds sta uzivala, in ob ogledu jaz tudi:)) sta prava raziskovalca👌