V čakanju
Čakanje je nekaj, kar nas v življenju zelo pogosto spremlja. Za naju je tudi osvojitev Prisojnika povezano s čakanjem. Že kar nekaj sezon sva ta vrh imela v svojem hribovskem planu. Nekajkrat nama je načrte prekrižalo vreme, nekajkrat pa zanj enostavno nisva bila dovolj pripravljena. Toda kdor čaka, dočaka.
Tako se danes zgodaj zjutraj odpraviva na pot. Po desetminutni vožnji ugotoviva, da so čelade ostale doma. Ni kaj, obrneva se in greva po njih - je bolje tako. No, saj bo gora počakala na naju, tudi če prideva malo kasneje. Čas na današnji vožnji pa nama vzame še čakanje zaradi del na vršiški cesti. Na izhodišče prideva malo kasneje, kot sva načrtovala, ampak še vseeno dovolj zgodaj, da sva bolj kot ne sama.
Jutro pod Prisojnikom - in to hladno jutro. Iz avta stopiva na 4 °C. Te stopinje ohladijo tudi najine pogrete občutke zaradi nepričakovane cestne zapore :)
Prepustiva se mirnemu jutru in razgledom na ...
... spokojno Ajdovsko deklico,
na Mojstrovke,
na Jalovec,
na Bavški Grintavec (desno).
Počasi se pot začenja vzpenjati in prav nič nama ni več hladno. So za hojo prav prijetne temperature.
Zavetje med vejami
Lepotice med travnimi bilkami
Mimo lepih razgledov
Prideva do prvega okna in si nadeneva čelado, zdaj se začne tisti skalnati svet ...
... in ponekod se ti zdi, kot da si na drugem planetu:
In kakšen je razgled od tu?
Lep, vidi se cesta na Vršič ...
... vidi se daleč!
Malo postojiva,
vidiva zbiranje meglic, zato se je treba še pred prihodom na vrh razgledati po okoliških vrhovih:
Mojstrovke
Bavški Grintavec
Razor, Triglav
Tam pa na naju čaka vrh Prisojnika.
Na vrhu.
Kavka. A tudi čaka na naju? Morda.
Prav gotovo se ji splača, saj imava s seboj nekaj dobrot ...
Sva že kolegici!
Zadaj Škrlatica
Vrh prepustiva kavkam in začneva sestopati po Slovenski poti.
Ups, zajla je tako nizko ...
... pa tudi klini so čisto pri tleh :)
Ampak hoja je zanimiva, tako da sva prav dobre volje:
Videt je kot bazenček!
Višina ...
... globina ...
... nekje vmes pa na mehkih travah počiva kozorog.
Tam ob steni, čisto blizu naju zalotiva mlade kozoroge. So v čakanju? Ne, so pri popoldanskem počitku. Prav nič se naju ne bojijo.
Vzameva si čas in jih opazujeva. Počasi se le odločijo za pašo ...
... ampak najprej je treba vstat in se malo pretegnit ...
... se počohat ...
... in dober tek!
Preden zapustiva te razglede, še pogled nazaj ...
... in na potko pred nama.
Tukaj ne čakava, ampak počivava na mehki vršiški travi. O, kako paše!
V čakanju se znajdeva malo kasneje, in sicer spet zaradi del na vršiški cesti. Čeprav zapora traja kar dolgo, sva zdaj bogatejša za izkušnjo, da je v življenju marsikaj vredno čakanja.
4 komentarji:
Čestitam za vzpon ter lep opis poti. Pravi užitek ga je bilo prebrati in gledati fotografije s poti. Vidim da sta v torek že uživala v kratkih rokavih. Lepo. En dan prej ni bilo tako toplo pa tudi kavke sva pogrešala na vrhu. Bodita lepo in lep pozdrav, Breda
Hvala. Res so zanimive "poletne" vremenske razmere v hribih. Enostavno moraš biti pripravljen na vse - na rokavice poleti in kratke rokave pozimi, ampak vedno je lepo ... Lep pozdrav Breda.
Mala šala za velike podvige. Kako vama privoščim! Lepo je fotografsko potovati z vama. Naslednjič grem spet. Lp, Branko
:) Vedno si dobrodošel!! Lp, Barbara
Objavite komentar