Na pol zima
Prvo decembrsko soboto se naši skupinici Mi spet uspe zbrati in spet je naš cilj na Jezerskem koncu. Tokrat se namenimo na vrh Pristovški Storžič. Imamo mraz, snega pa ne, tako da lahko rečemo, da nekako okušamo na pol zimo.
Z osvojitvijo vrha imamo resne namene, tako da nas tale klopca za
posedanje prav nič ne premami.
Mimo na pol zamznjene vode se odpravimo naprej.
Pred očmi se nam narišejo na pol pobeljene smreke.
Pot na Pristovški Storžič ni dolga, je pa zanimiva in raznolika. Vodi skozi gozd, vmes se odpirajo razgledi na eno in drugo stran, poleg vsega pa je še na nekaterih predelih popestrena s hojo po skalah ob jeklenici.
Takole se vidi na Košuto ...
... in delno na Triglav.
Kontrast
Temu naravnemu sedežu pa se ni dalo upreti :)
Zastoj: malo sem se zagozdila, ups!
Gremo naprej!
Mi2 s Košuto zadaj
Jeklenica s pridihom zime.
Pridih zime je tudi na borovcih.
Malo pod vrhom
Na vrhu
Na vrhu je precej mrzlo, ampak brez malice seveda ne gre:
Barbara:
Brrr, topli sendvič bi se bolj prilegel ...
Brrr, topli sendvič bi se bolj prilegel ...
Jože: Ta prava hrana za take razmere je špeh!
Andrej: Klobasa je čisto v redu!
Milena: Vsekakor pa je najboljša jed na žlico!
Razgled z vrha ...
... in skupinska
Nizke temperature nas kar nekam hitro preženejo z vrha. Zato pa pri povratku marsikje postanemo in pogledamo, kakšne slike riše današnja na pol zima:
Danes smo resda imeli na pol zimske razglede, smo pa zato v njih uživali na polno!
2 komentarja:
Prav lepo ste ujeli tole napol zimo. Lepe fotografije so in naj jih bo še veliko. Lp Breda
Brrr pa res je videti mrzlo. Mene bi od domačega kamina težko premaknil. Ja odločiti se treba in potem si deležen presenčenj ki ti jo lahko nudi zimska idila. Hvala za takšne posnetke in vesela sva da znate uživati - povsod in ob vsakem času.
Ati & mami
Objavite komentar