Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Debela peč (2014 m), Okroglež (1965 m) in Brda (2009 m)

29. 10. 2016

Jesenski macesni nad Pokljuko


Danes je še ta pravi dan za ujet zlatorumene macesne. V naših gorah je veliko prelepih področij s temi drevesnimi lepotci. Midva pa greva danes pogledat tiste, ki pokrivajo pobočja nad Pokljuko.


Na pot se rada odpraviva čim bolj zgodaj. Včasih je to prednost, včasih pa tudi ne. Glede na vremensko napoved naj bi se čez noč oblaki umaknili s tega dela neba in bi tako sonce imelo prosto pot, da pričara lepe jesenske razglede. Ampak kot kaže, se oblakom ne mudi ravno posebej, zato morava še malo počakati, da vidiva macesne, obsijane s soncem. 


Vseeno pa z veseljem hodiva proti današnjemu cilju – Debeli peči. Ta vrh je najvzhodnejši dvatisočak v Julijskih Alpah. Je zadnji vrh grebena nad Pokljuko in strmo pada v dolino Krme. Pot na Debelo peč je lepa in nikakor dolgočasna ...

Srečava žabico, in to v jesenskih barvah :)

 Boštjan nad macesni in Barbara na macesnu 

 Še nekaj jutranjih razgledov




Po poti imava priložnost spoznavati naravo (beri prebavo) :)

 Posušene smokve?
 Bombice "Vege"

Kavna zrna?
Mafin?








Res, ta pot ni prav nič dolgočasna ...



Odpre se pogled na zahodno stran ...

in na ostanke prenagljene zime iz prejšnjega tedna.

Vrh Debele peči ni več daleč.

In končno ... 

... tu nad oblaki posije sonce!

Najdeva zavetrje in v družbi kavk pomalicava.





 
 Bi ... ne bi ... bi!!
Selfi: Midva s kavko

Razgledi z vrha Debele peči
Pokljuka


Dolina Krma

Proti Triglavu in Julijcem



Všeč so nama ti razgledi in je še prezgodaj, da bi se vrnila v dolino. Pogledava proti pokljuškemu grebenu ....
... in zakaj ne bi obiskala še Okrogleža in Brda? Pa greva!





               Najprej na Okrogleža:


Razvejanost

Na vrhu, zadaj Debela peč


Zdaj pa še na Brda:











Dva možica

Vmesni razgled na macesne

 Na vrhu, zadaj Debela peč in Okroglež


 Razmere na Kredarici


Dogajanje na nebu

Zdaj pa je čas za povratek. Ob tem nama uspe ujeti macesne v soncu ...

















Tudi bodeča neža lovi jesenske sončne žarke.

To pa je korenina!






Zanimiv okrasek na nebu nad planino Lipanca





Današnja pot po robu pokljuške planote nama je omogočila, da sva lahko občudovala macesne v njihovi jesenski preobleki, in to je bila zares odlična poživitev obiskovanja gora.  






Avtor

2 komentarja:

Breda Vrenčur pravi ...

Res prelepo je jeseni, ko se macesni obarvajo zlatorumeno. Vsako jesen jih občudujemo(vsaj nekateri) in bi še znova in znova. Čudovitih stvaritev narave se nikoli ne naveličamo, kajne? Lepo pot sta izbrala. Lp B in L

2. november 2016 ob 23:04
Ati in Mami pravi ...

Ja lepo sta se imela in naredila sta čudovite posnetke. Vedno ob tem uživava in sva vesela da imata skupne interese in vama je obiskovanje gora nekaj čudovitega
Ati & mami

5. november 2016 ob 14:36

Objavite komentar

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)