Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Kranjska reber (1435 m) čez Kašno planino (1317 m)

21. 2. 2021


Štajerski vrh z gorenjskim imenom

Kateri je ta vrh? To je Kranjska reber. Res je, da ima ta vrh pristno gorenjsko ime, ampak spada v štajersko pokrajino. Ja, v času korone je očitno treba poleg vremenske napovedi in opisa poti preveriti tudi to, ali izbran vrh leži znotraj meja, po katerih se lahko gibamo ... 

In danes sva vse to preverila, tako da se lahko mirno odpraviva v sosednjo regijo na ta vrh. Odločiva se za krožno varianto čez Kašno planino.

Greva po makadamski cesti, ki je v začetnem delu kopna, potem pa sledi ...

... bela cesta ...


... z letos značilnimi ovirami :(



Ponekod se je treba skloniti, drugod stopiti čez.



Seveda so ob tej cesti tudi prijaznejši pogledi ...

... sončni ovinek


... tekoča (levo) in pomrznjena (desno) voda


... ledene sveče


... lesena hiška


Pri tej lovski koči zapustiva glavno cestno povezavo.

Ob njeni vzorni drvarnici ...



... zavijeva navzgor v gozd.



Mimo črne luknje ...


... po Boštjanovih stopinjah ...


... s pogledom na Veliki Rogatec in Lepenatko ...


... prideva na Kašno planino.




Razgled s Kašne planine





Greva naprej ... Boštjan dela stopke ...


... lahko jim je slediti.


Vmesni pogled proti Kamniškim Alpam



Bližava se vrhu. Vse bolj piiihaa! V iskanju zavetrja zavijeva ob rob gozda in kar stoje popijeva topel čaj.


 

Čaj naju ogreje ... zdaj sva pripravljena, da stopiva na vetroven in mrzel štajerski vrh z gorenjskim imenom ;)

 

Na vrhu en selfi na hitro ...


... ups, in to s smerokazom na glavi, no ja, za popravca je premrzlo!


Samo na hitro še pogledava naokrog. Modro nebo je za nama ...


... pred nama pa takšna sivina.



No, čimprej jo popihajva dol s tega vetrovnega in mrzlega vrha ... 


... zdaj je že boljše!


Preden se spustiva v gozd, ujameva zanimiv utrinek bele strehice za nama.



V gozdu se tudi na tej strani srečava z žalostno zgodbo podtrih dreves.


Ampak drevo z luknjo je obstalo!



Iz gozda stopiva na makadamsko cesto, kjer skleneva krožno pot, ...


... na cesto, kjer s štajerskega vrha stopiva na gorenjsko stran!


Videoprojekcija poti, ki poteka med dvema regijama


1 komentar:

Breda Vrenčur pravi ...

Lep krog sta izbrala in raziskala kam , kaj spada. :)). Lp B