Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Razglednice s kamniškega konca: Repov kot do tolmunov

 20. 9. 2020



Kam v kamniškem koncu? Ker so omejitve gibanja spet tu, imava odlično priložnost, da raziščeva odgovor na to vprašanje. Izsledke lahko zbereva skupaj in jih shraniva. Hranila jih bova v rubriki Razglednice s kamniškega konca.

Danes greva odgovor iskat v Repov kot. 

Zapeljeva se v Kamniško Bistrico ... od tu naprej pa seveda samo še peš. Pot je dobro vidna, ampak vseeno gledava tudi markacije ...

... zelena "bio" markacija



... in klasična markacija med zelenjem



Zanimive previsne pečine v začetnem delu poti



Vmesni pogled nazaj, na vrhove, ki so nama dobro znani (Mokrice, Kompotela, Vrh Korena)



To, kar gledava pred sabo, pa je za naju bolj kot ne novo.








Ob poti: podrto drevo, ...



... drevesne gobe ...




... in tudi nekaj rožic!





Pred suhim hudournikom



Čeprav je bolj sušno obdobje, se lahko vidi, kje drugače voda pada navzdol.



In nekje nad tem trenutno suhim hudournikom oziroma slapom ležijo tolmuni.


Tako, pa sva prišla do vode, ki napaja tolmune ...



... in evo, en tolmunček je tu!



Voda odteka v naslednje nižje ležeče tolmunčke.









Ja, vode je res bolj malo, ampak njene barve so kljub temu zelo intenzivne!


Živahne barve se kažejo tudi ob vodi.



Danes v ta kot še ni posijalo sonce, zato ob vodi posediva bolj na kratko.

Poiščeva raje sončno lego, da se ogrejeva in pomalicava.



Sončni žarki očitno prijajo tudi rožicam.






Še en sončen pogled na nasprotno stran ...



... nato sledi povratek po isti poti.




Zanimive "viseče mreže" ...



... ja, če ne bi bile od pajkov, bi se bilo fajn malo zlekniti vanje ;)  


Pogled nazaj proti Repovemu kotu ... hm, tam nekje zadaj so tolmunčki. 



Pri previsnih pečinah - šele zdaj vidiva, da imajo te pečine luknje.


 





Torej, kako lahko odgovoriva na uvodno vprašanje? Preprosto: Repov kot s tolmuni je prav gotovo odlična lokacija v kamniškem koncu. In upava, da bova sem še prišla, morda takrat, ko bodo tolmuni malenkost bolj vodnati.

Videoprojekcija poti do tolmunov v Repovem kotu





1 komentar:

Breda Vrenčur pravi ...

Čedni so ti tolmunčki v Repovem kotu, poleti pa so tudi lahko osvežilni. Zelo lepo. Lp B