Mala Ponca (1925 m)

7. 10. 2017

Jesen v barvah

Na zadnjem gorskem potepanju sva izkusila jesen v megli. Zato je zdaj že čas, da okusiva tisto pravo jesen - jesen v barvah. In kot kaže vremenska napoved, nama danes to lahko celo uspe.

To jesensko izkušnjo želiva pridobiti na Mali Ponci. Nagledano imava krožno pot: Zgornje Belopeško jezero-koča Zacchi-Mala Ponca-Spodnje Belopeško jezero.

Zgodnje jesensko jutro tako začneva na velikem parkirišču pri Zgornjem jezeru. Okoli naju je mirno, zrak je svež in hladen, termometer kaže -1° Celzija, nad nama pa se kaže modro nebo ... z veseljem se podava na pot!

Gledam, kako tej tanki palici uspe držati takšno skalo!

No, kmalu se nama pred očmi odprejo drugačni razgledi. V svoji lepoti se nama začne kazati Mangart.

Potka je lepo speljana, marsikje preči kak
potoček, ...

... marsikje pa strmino premaga kar po stopnicah.

Pri koči Zacchi

Kot temu možicu tudi nama uspe priti na to višino in do koče. Vstopiti vanjo pa se ne da. Kočo so že zaprli, ampak to naju prav nič ne moti, saj so pustili odprte vse lepe razglede okoli nje :)

Tukaj imajo tudi heliport ...

... na katerem je trenutno

pristal helikopter na dveh nogah.

Lahko bi naju nesel v svoji košari ... samo kaj, ko je zarjavel in se nikamor ne premakne!


Greva kar peš naprej!

Leseno tihožitje

Razgledna točka

Srečanje s Kekcem in "teto Pehto" :)

Pri bivaku

 

Po stopnicah na mero

Pod streho

Od tu se že vidi najin današnji vrh.

Vseeno je do njega še nekaj poti.





Spet čez potok ... lahko bi bil že kje kak most ...


... evo ga!

Zanimivi stolpiči

Preživelka letošnje zimske jeseni

Najina pot gre vse više k soncu ...

 

... in lepim razgledom!

Po izstopu iz grape doseževa vrh Male Ponce. Ta vrh je dobesedno mali, toda z njega se veliko vidi.

Vidi se vse od Mangarta ...


... Škrlatice ...


... in še marsikam!

 

Čas je za sestop.
Tako mimogrede, tista rdeča pika ni rdeča mušnica ... sem samo jaz z rdečo čelado :)

Sonce kaže svojo moč in tako sestopava v razkošje jesenskih barv.

 

 

 

 

Le na kaj tako zavzeto cilja Boštjan?

Njegov zadetek:

Še nekaj vodnih utrinkov

Šestnoga

 

Le kam hitim?
Na letalo?!

 

Oh, ti prelepi jesenski pogledi!

Čeprav je pot, po kateri se vračava, nekoliko daljša, je odlična izbira, saj je zelo pestra in razgledna. Misliva, da sva z ene razgledne točke ujela celo Matterhorn:


Sledi še nekaj slik s tega dela poti:

V spodnjem delu poti se naužijeva še enega vidika jeseni - mehki hoji po šelestečem listju. Tudi to je pravi užitek!



Tu in tam se med krošnjami dreves jesenskim barvam pridružijo tudi barve Belopeških jezer.

Prideva k spodnjemu jezeru,

tu si v družbi račk vzameva čas za počitek.

Vrneva se k Zgornjemu jezeru. Tu naju pričaka drugačna slika kot zjutraj. Zdaj je tukaj zelo živahno in tudi prijetno toplo. No, kakor koli že, danes nama je na poti na Malo Ponco uspelo ujeti tiste ta prave slike jeseni v čudovitih barvah!