27. 8. 2016
 |
| Blejska koča, nad njo pa vrhova: Lipanski vrh in Mrežce |
Neplaniran začetek? In neplaniran konec? O tem nekaj več kasneje. Zaenkrat je najin plan priti na Lipanski vrh in na Mrežce. Ko se pripeljeva na današnje izhodišče Pri Rupah, naju preseneti popolnoma prazno parkirišče in tako zakorakava v čudovito spokojno jutro.
Prečudovito jutro razkriva prelepe pokljuške gozdove:
Kar hitro se pred nama pokaže obsijana Blejska koča na Lipanci, in kot je videti, sva tudi tukaj sama ...
... no, pa ne čisto sama – družbo nama dela najina senca :)
Usmeriva se desno in se drživa te smeri, čeprav malo nad kočo smerokaz za Lipanski vrh kaže levo. V prepričanju, da je najin odcep tam nekje višje, ta napotek ignorirava. Tam više pa najinega odcepa ni. Nazaj ne greva. Prav gotovo se da priti na isti cilj, samo da malo bolj okrog. Pa greva. In tako imava neplaniran začetek poti na Lipanski vrh.
Mimo lepih razgledov prideva tudi do dokaza, da sva na pravi poti.
Ta neplanirana pot poteka zelo zanimivo:
Eden v ruševju ...
... vmes pa širno nebo.
Pogled na del neplanirane prehojene poti
Na neimenovanem vrhu neplanirane poti naju pričaka markacija z direktnim pogledom na Triglav.
No, Stol na drugi strani je videti kar več korakov stran od naju.
Gorski pajek, ki se v svoji mreži brez strahu guga nad prepadom. Adrenalinsko, ni kaj :)
Popestritev neplanirane poti je tudi spust ob zajli.
Na Lipanskem vrhu (zadaj Rjavina)
Lipanski vrh in Mrežce sta v bistvu čisto skupaj, ločuje ju samo ena škrbina. Tako se je po grebenu treba najprej malo spustiti, potem pa za toliko spet povzpeti.
Planiran del poti je opravljen , ... ampak gledava naprej ...
... proti naslednjemu vrhu ...
... časa bi tudi bilo še dovolj. Pa greva naprej!
Nekaj spusta ... nekaj vzpona, razgledi pa prelepi ...
... in tu je zdaj tudi neplaniran zaključni del poti, Debeli vrh:
Ti rjavi kupčki so dokaz, da so tudi nekatere krave naklonjene adrenalinskim podvigom, namreč takoj za tem robom je prepad naravnost v dolino Krma :)
Še par posnetkov s tega razglednega vrha:
Planika
ampak do njega kdaj drugič ...
Zdaj ni več časa, morava se vrniti.
Z neplaniranim začetkom in neplaniranim koncem sva podaljšala in predvsem zelo popestrila najino prvotno pot – vsekakor se je splačalo!
1 komentar:
Podaljšane gorske poti..., lepe poti sta izbrala. Jaz bi tudi.
Lp Breda
Objavite komentar