Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Lubnik (1025 m)

21. 2. 2016

Na kratko

Tako na kratko greva na Lubnik. Ta pot nama ne vzame veliko časa. Hoje je ravno toliko, da si malo prevetriva pljuča. Danes vreme ni kaj posebnega, prevladujejo oblaki, vmes se tu in tam pokaže sonce, čutiva tudi veter, ob vsem tem pa naju veseli, da prav nič ne kaže na dež.
Kot opaziva, je Lubnik zelo priljubljena točka, saj srečava precej pohodnikov.


Potko tlakujejo prepletene korenine pa tudi skale.













Glede na večdnevno deževje današnjo potko zaznamuje predvsem blato ...


Medtem ko na marsikaterem mestu gledava, kam bi stopila, da ne bi obtičala v blatu, pa lahko opaziva še čisto sveže rastlinice ...

Listki v listju


                    List s tatujem

Med hojo se razkrijejo pogledi na bele gore. Ti razgledi sicer niso najbolj jasni, jih pa vseeno z veseljem pogledava.






In spet je treba gledat pod noge ...












:) hm, ta kuža pa nima pack od blata ...






Na prelomnih tisoč metrih !!


 Mimogrede: od tukaj naprej so parcele že razprodane :)

 Z Lubnika se vidi marsikam:


Košuta

Kočna, Grintavec

Storžič

Blegoš

 Ratitovec, Triglav (desno)


                    Midva


En pogled skozi resice leske


Živahna cvetka, navadni jetrnik - osvežitev za oči






V koči se nič ne zadrživa, ne najdeva namreč prostega mesta. Kmalu se odpraviva dol ... in to previdno ... saj pri nekaterih mimoidočih vidiva, da jim ni uspelo - pot morajo nadaljevati z blatnim pečatom na ...



 
Za današnje doživetje poti na Lubnik lahko rečem:
Bilo je kratko in blatno. Vseeno nama je bilo všeč, zato si ga še želiva obiskati, vendar si bova drugič za hojo na ta vrh vzela več časa in nanj šla po malo daljši, grebenski poti, pa še mimo starega gradu ...


1 komentar:

Breda Vrenčur pravi ...

O lepo. Nisem vedela oziroma sem pozabila, da je z Lubnika tak razgled na gore. Lepa ideja in prav čeden pohod sta naredila. Tvoji komentarji ob slikah pa so izvirni tako da se takole zjutraj še nasmejim. S pečati ali brez..... bomo še hodili naokrog. Lepo bodita in lep pozdrav,
Breda