Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Lepenatka (1425 m) in Veliki Rogatec (1557 m)

1. 8. 2015

Nadaljevanje. Nadaljevanje česa? Poti iz prejšnjega tedna – poti na Kranjsko reber, enega izmed vrhov Rogatčeve skupine. Danes imamo namen obiskati še dva vrhova iz te skupine: Lepenatko in Veliki Rogatec. Prav neverjetno je, da sta si ta vrhova, ki stojita drug zraven drugega, tako zelo različna: Lepenatko zaznamuje mehko travnato pobočje, Rogatec pa je ves nazobčan s skalo in drevesi. Več bodo seveda povedale slike.

Še nekaj o današnji zasedbi.
Zbrala se je polovica naše skupine,
zato se lahko tokrat,
da bomo v koraku s časom
(oziroma v koraku z minioni),

poimenujemo Minimi.
 Današnja
 jutranja temperatura
– in to sredi poletja!? brr

 
Branko: "Vas bom počakal tu!"


Priprave na štart




 












Nekaj lovskih :)
Lovska opazovalnica s pasjo utico


















Pot na Lepenatko nas vodi ob robu gozda, po pobočju, poraslem s praprotjo, šentjanževkami, osatom, celo brinovimi grmički ...













































Gneča na McCvetovih:
 



Tik pod vrhom Lepenatke

Minimi na vrhu današnjega prvega cilja
Pogled čez skrinjico na Kranjsko reber
Veliki Rogatec


Zanimiva popotnica 
 












 Malo oddiha na prikladnih sedežih



Ena futuristična:
Osamel viharnik pod Soncem



Trije od Mi med nebom in zemljo






































Veliki Rogatec s sedla Kal

Dogajanje na sedlu Kal:


Kar vsi štirje zagnano fotografiramo, morda pa bo kmalu kak fotografski natečaj :)







 
 








Žabica plava mrtvaka





   


Sedaj pa zares – smo že pred zahtevno potjo na Veliki Rogatec.


Milena: "Uf, kaj nas čaka?!"
 




 
 
 
 
 
 
 
Barbara: "Saj bo šlo, korak za korakom!"
 





Strmina zgoraj ...



... strmina spodaj



 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Čisto malo počitka
 

Tale pa lahko kar skače po skalah ...
 
 
 
In nadaljevanje strmine ...





Nove ovire:  
Milena: "... da še tole prestavim!" 


Barbara: "... morda pa lahko gre tudi takole ..."




 Viharniki



  











Med koreninami





Tole je tik pod vrhom Rogatca, kjer so vidni sledovi ognjenih zubljev. Pred dvema letoma (10. 8. 2013) je strela zanetila požar in gasilci so se na tem težko dostopnem terenu z njim borili kar nekaj dni.
 
Na vrhu!


















... minimi danes že na drugem vrhu :)


Minimi pri nabiranju moči

 







Nato pa spust in tudi ta je strm ...


 





Črni feferoni?

 
Ležerno popoldne

 



Čeprav smo danes bili minimi, pa naš podvig ni bil tako mini: dosegli smo dva vrhova (na sliki), prehodili razgibano krožno pot in vmesni čas izkoristili za prijetno druženje. 



P. S.: še nekaj rožic s pobočja Lepenatke 



 
 

2 komentarja:

Potepuh pravi ...

Ful dobr!!!! Sam žabe ne maram! :P

Ati in Mami pravi ...

Ja lepo in povrh dobro dokumentirano z lepimi posnetki. Vsak vrh, ki ga osvojite je dragocenost k zbirki že osvojenega. Dobro da je pred nami večnost, ker vrhov še ne bo zlepa zmanjkalo, pa tudi rožic še je veliko. Moram končati ker možgani ne delajo več
Lahko noč ati & mami