Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Kranjska reber (1435 m)


25. 7. 2015


Ali se da prelisičiti vreme? Nekaj takega sva tokrat poskusila midva. Ponoči je močno deževalo, sedaj pa se kaže dokaj jasno jutro. Vremenska napoved pravi, da bo brez dežja zdržalo samo dopoldne, popoldan znova prihaja dež z nevihtami. Zato želiva izkoristiti ta vmesni čas.

Odločiva se za Kranjsko reber. Je blizu in tudi hoje je ravno prav za eno dopoldne. Na prelazu Črnivec (902 m) naju pričaka prostoren parkirni prostor. Ob njem stojijo table, ki mimoidoče spominjajo na naravno katastrofo, ki so jo na tem področju doživeli pred 7 leti.


Zdaj pa najprej prečkava cesto in nato zakorakava v hrib:


Slediva markacijam ...


... hm, a to naj bi bila pot?

Tako kaže!

Pravzaprav se morava prebijati skozi visoko travo in bodičasto robidje ...




 ... in ker je seveda ponoči deževalo, se ne moreva ogniti posledicam prebijanja skozi goščavo:













                                                           Takole premočena morava nadaljevati pot.
 
Tu skozi sva se že prebila ...

... a vseeno je lepo :)

In še en del take poti se pokaže pred nama!

 

 
Nato pa ... čudovita gozdna potka s pozdravi toplih sončnih žarkov!
 

 
Zatem se potka nadaljuje med zeleno praprotjo, lepimi razgledi ...
 

 
 ... in razkošjem slastnih borovnic!
 
Na vrhu pa naju pozdravi izbrana družba in lepi razgledi.
 


Velika planina

A paseta mulo??

Lepo v vrsti

Spredaj Lepenatka, zadaj Veliki Rogatec
 

Čas za malico
En veseli pastirc :)
 Skupinski sliki


Po poti nazaj je treba še kaj poslikati ...

Le kaj slika?

Poglejmo:















 
 Konkurenca mora bit :)

  
 In zato še nekaj posnetkov konkurence:  
 






 
 Nabiranje hrane pred naslednjo rundo dežja:
 
 
 
 
In res, že čutiva prve kaplje dežja, pospešiva korak in na srečo kmalu prideva do avta.

 
No, malo pa nama je le uspelo prelesičiti vreme. Resda sva bila dvakrat mokra, sva pa deževni napovedi ukradla nekaj suhih uric, veliko lepih razgledov in še zvrhano mero borovnic za slastno popotnico!  

1 komentar:

Breda Vrenčur pravi ...

Lepe fotografije in posredovani vtisi. Lepo.
Breda