Dolgoletna želja ...
Gotovo ima vsak, ki rad hodi v hribe, kakšno svojo posebno gorsko željo. Ena mojih takšnih želja je: videti mogočne kozoroge v njihovem naravnem okolju. In s tem v mislih se odločiva za pot na Kriške pode čez Sovatno.
Ali bo ta moja dolgoletna želja uresničena? Hm, bomo videli. Zato, čim prej pot pod noge ... tudi če je še tema:
Aljažev dom v dolini Vrat še ob jutranjem svituNagrada za prikrajšan spanec so posebni pogledi na prebujajoče se jutro med gorami:
Ena zanimivost poti čez Sovatno so tudi takšne spodbude na vsakih 100 m vzpona. In včasih se ti zdi, da se dviguješ hitro, ko pa so noge bolj utrujene, skale z naslednjo takšno spodbudo kar ni in ni.
Seveda je ob tej poti še mnogo takšnih in drugačnih motivov, ki ti popestrijo hojo, razvedrijo oči, dajejo novih moči. Med njimi so tudi zanimive skalnate figure ...
... na
primer tale skalna gmota (na sredini) ...
... no, poglejmo si jo približano: pravzaprav je to obraz, ki vpije v nebo ... morda pa zame kliče kozoroge ... :)
Pot čez Sovatno
|
Takole nad potjo čez Sovatno bdi Triglav.
|
Kje rastejo smreke!
In kje rastejo rožice!
Strmina in na srečo še senca, ...
... ampak ne za dolgo, tu je že sonce in hoja po melišču navzgor ...
Skalne stene levo in desno
"Mozaik" v kamnu
Tam v daljavi pa en kozorog!
Uuu, srce mi zaigra, ampak saj ga komaj vidim.
Ali bom okusila le toliko svoje želje?
Grem naprej!
Nekaj malega zajl!
"Avtoštop"? ... Nič ne bo, kar lepo peš naprej :)
In sedaj ... ja čisto zares, tam so kozorogi!!!
Ganjena obstanem. Kar ne morem verjeti, da se moja dolgoletna želja uresničuje! Prepustim se tem lepim prizorom, Boštjan pa zavzeto fotografira. Tako sledi nekaj lepih posnetkov veličastnih kozorogov:
Še malo gibalnih vaj |
Zmagovalec
Molitvena drža
Zdaj pa vsak po svoje
Kozorogi se razgubijo po svojem planinskem kraljestvu, midva pa zavijeva
na Dovški Pihavec (2213 m).
Zadaj: Razor (2601 m)
Tu je
nekaj razgledov z njega:
Stenar (2499 m) |
Indijanec
|
Bavški Gamsovec (2391 m) in Pihavec (2419m) |
Na
poti do koče:
Na enem od razglednih podov Kriških podov (levo Razor, desno Kriški rob)
Spodnje
Kriško jezero (1880 m)
Mimo Pogačnikovega doma (2052 m) do zgornjega jezera
Nato kar nekaj gneče pri koči ...
"Mee, morda mi ta čelada še pride prav."
Večerni razgledi
Razgledi naslednjega jutra
In seveda brez kavice ne gre ...
Pot nazaj
Še nekaj razigranih malih kozorogov čisto blizu koče
Zdaj ko se vračava, razmišljava:
Ali sva poslikala že vse zanimivosti na tej poti?
Ha, glej glej ... očitno sva nekaj spregledala. Markacije! In to take posebne markacije, ene so prav posrečene face:
Tudi na poti dol se prileže počitek.
Skoraj na cilju ... še obvezno slikanje pri klinu:
Takole pa je videti Aljažev dom podnevi.
:) Ni kaj, na koncu tega dvodnevnega potepanja mi ne preostane drugega, kot da z velikim zadovoljstvom vzkliknem:
Moja dolgoletna gorska želja je bila uresničena!
3 komentarji:
Ta naš prelep gorski svet, je res čudovito ustvarjen. Še veliko imamo za prelesti in prehodti.
Kar nekajkrat sva preletela te slike Kriških podov. Res prelep je ta gorski svet. Strinjam se z Bredo in s tem kar piše v Razodetju 4:11. Večnost je prekratka da bi lahko zajela vse kar je za nas pripravljeno. Pohvaliti pa gre tudi fotografa ki je dober opazovalec in poleg gora zna videti tudi prelep živalski in rastlinski svet. Lepo je tudi to, da znata skupaj uživati v vsem lepem. Kar tako naprej !!!
Ati & mami
Ali sta prespala kar zunaj? Vsaj tvoj mož na sliki izgleda kot da je zunaj odspal kakšno kitico ali dve :)))
Pa indijanca sta tudi opazila. Lepo.
Kod pa sedaj naprej? Ali gresta s Tanjo na Triglav?
Lp Breda
Objavite komentar