Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Razgledišče nad Sv. Primožem (960 m)

31. 1. 2015



Kakšno bo vreme? To je prvo vprašanje, ki si ga je treba postaviti, če se želiš odpravit v hribe. In drugo vprašanje: Kam bi se lahko šlo? Glede na to, da je včeraj snežilo, danes pa je vremenska napoved tako tako, nama ne preostane drugega, kot da se odpraviva čim bližje. In idealna lokacija ob kakršnih koli vremenskih razmerah je ravno Sv. Primož nad Kamnikom (826 m). Ko iščeva parkirni prostor, ugotoviva, da danes mnogi podobno razmišljajo. Vseeno najdeva prostor in se odpraviva. Malo pred Primožem zavijeva levo in se povzpneva na potko, ki drugače vodi na Veliko planino, naju pa danes vodi na razgledišče nad Primožem. Lepa snežna pot.



Sedaj sledi nekaj slik današnjega vremena in včerajšnjega snega.



 
 







Kot dokaz tega, da se na to pot lahko hodi v vsakršnih vremenskih razmerah, je odprava skupine MI lanskega septembra. 







Še nasmejani in v upanju, da smo končno uspeli ujeti soboto brez dežja.

    

Toda že po nekaj metrih vzpona se nam je pridružil dež. Sprva smo še upali, da gre samo za manjšo ploho, a nazadje se je pokazalo, da gre za zelo vztrajen dež. Pot smo nadaljevali in srečevali veliko veliko ljudi. Od mimoidočih smo izvedeli, da poteka športna prireditev: v 6. urah zbrati čim več vzponov.

Še vedno nasmejani.
Poleg te športne prireditve pa se je dogajalo še nekaj. Svojo letno pašo na Veliki planini so zapuščale krave. In del poti smo jih lahko pospremili tudi mi. Prav zanimivo je bilo opazovati, kako gibčne in vodljive so te velike živali.
 

Tako smo ob tem slabem vremenu imeli zelo zanimivo in pestro pot. Kdo bi si mislil, kaj vse se kljub dežju lahko dogaja na tej poti.

1 komentar:

Ati in Mami pravi ...

Sva vesela, da si vzameta čas zase in, da znata uživati v danostih, ki nas obkrožajo če jih le vidimo - in vidva jih. Želiva vama veliko takšnih dragocenih trenutkov. Veselimo se časa, ko bomo lahko zadihali s polnimi pljuči, brez kakršnih koli ovir, ki nas v tej stvarnosti pritiskajo ob tla.
Ati & mami