Glede na vremensko napoved se nadejamo, da bomo prebili oblake in se tam zgoraj razgledali naokoli. Toda vrh za nas danes ostaja ne viden, čeprav se imenuje Veliki. No, čisto mičkeno se ga le vidi - tisto belo, kot kaže fotografija na desni. Pa na kratko poglejmo, kako se da osvojiti ne viden vrh.
Kot skupini Mi se nam uspe zbrati v strnjeno vrsto ...
... kmalu pa smo razpršeni že po celem bregu!
Takole je videti koča na Kofcah z meglo v ozadju, v kateri se skriva naš današnji cilj: Veliki vrh.
Megla prav tako zakriva vso barvitost jesenskega letnega časa, zato se naše oči razveselijo živahne barve rdeče mušnice.
Pred kočo še malo klepetanja in poziranja ...
... pri koči pa zaenkrat še brez gneče pri tem vhodu.
Tudi nas ta vhod trenutno ne premami, zato zakorakamo naprej ... v meglo. Vodi nas potka, ...
... markacija pa samo, če se znajde tik pred našim nosom :)
Popestritev na poti - bližnje srečanje z zgodnjejesenskim snegom.
Tam nekje v tej smeri je vrh. Nič ne vidimo, sledimo le potki naprej v meglo ...
... in enkrat vmes med to meglo dosežemo vrh ...
Malo posedimo, s še zadnjimi upi, da se morda vsaj za trenutek razkadi megla.
Jože se ne da, nič mu ne pokvari veselja ob čaju ...
... in seveda klobasi!
Skupinska na vrhu mora bit, tudi če ni razgleda:
Povratek po isti poti
Bližje smo koči, več se vidi :)
Se slikamo še zdaj, ko se malo več vidi!
Uspe nam ujeti celo nekaj jesenskih barv, juhej!
Spet smo pri koči, pogledujemo proti vrhu, kjer še vedno kraljuje megla.
Le kje smo s svojimi mislimi?
Morda smo z mislimi pri kavici?
No, s svežo kuhano kavico nam pri avtu postreže Milena, in to skupaj s pecivom.
Morda pa mislimo na danes osvojen
ne viden vrh?
ne viden vrh?
No, s tem, da bi ga tudi videli, si bomo morali sami postreči kdaj drugič.