Pomlad tam gor na Planini
Dol
Končno
dočakava prosto sobotno popoldne in prav neučakana sva že, da zakorakava tja gor v
hribe. Izbereva Planino Dol. Ja, Planina Dol – sliši se lahkotno, vendar je
nanjo treba najprej strmo gor :)
Startava z velikega parkirišča na Kraljevem hribu.
Pot je videti lepo suha, na eni in drugi strani potke pa se prebujajo tisti sveže zeleni drevesni
poganjki. Pomlad je tu in vse diši po njej.V začetnem delu poti pa diši(?) tudi po čemažu. Prav ogromno ga raste tu ...
Do kolen v ...
Sprehajalka po listju, ki bo kmalu poletela v pomlad.
Jesensko listje in pomladne trobentice
Smiley na kvadrat
Po lisnatem delu poti greva mimo hlodov iz drevesne družine "ježevcev" :)
Po dveurni uri hoji gor se pred nama odpre Planina Dol ...
... in naju pozdravi s svojimi pomladnimi cvetlicami. Prepustiva se tem nežnim pogledom:
Naravni fotelj za dva
Pozabljeno ognjišče
in skozi eno od njegovih špranj nastane tale umetniški posnetek:
Zavzeta fotografa
Bilo bi še marsikaj za poslikat, ampak treba bo domov.
Pred sestopom v dolino se srečava še z zadnjim ostankom zime.Na poti dol pa izkusiva mehko doživetje smučanja po jesenskem listju.
Danes sva se ukvarjala s tistimi bolj travniškimi razgledi, s tistimi, ki nama jih je ponudila pomlad tam gor na Planini Dol. Upava pa, da bova kmalu spet ujela prosti čas tudi za tiste poglede z razglednih vrhov.