Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Planina Dol (1308 m)

8. 4. 2017

Pomlad tam gor na Planini Dol
Končno dočakava prosto sobotno popoldne in prav neučakana sva že, da zakorakava tja gor v hribe. Izbereva Planino Dol. Ja, Planina Dol – sliši se lahkotno, vendar je nanjo treba najprej strmo gor :)
Startava z velikega parkirišča na Kraljevem hribu. Pot je videti lepo suha, na eni in drugi strani potke pa se prebujajo tisti sveže zeleni drevesni poganjki. Pomlad je tu in vse diši po njej.

V začetnem delu poti pa diši(?) tudi po čemažu. Prav ogromno ga raste tu ...

Zima je pustila svoje sledi in žal za nekatera drevesa ne bo letošnje pomladi.

Svoje sledi pa je na tej poti pustila tudi jesen z obilico suhega listja.

 
Do kolen v ...


Sprehajalka po listju, ki bo kmalu poletela v pomlad.

Jesensko listje in pomladne trobentice

Smiley na kvadrat

Po lisnatem delu poti greva mimo hlodov iz drevesne družine "ježevcev" :)


Po dveurni uri hoji gor se pred nama odpre Planina Dol ...

... in naju pozdravi s svojimi pomladnimi cvetlicami. Prepustiva se tem nežnim pogledom:









Hm, tudi takšna čupavca se znajdeta med žafrani ... morda pa jima manjka samo malo te hranljive podlage ... :)





Naravni fotelj za dva

Pozabljeno ognjišče
in skozi eno od njegovih špranj nastane tale umetniški posnetek:


Zavzeta fotografa









Bilo bi še marsikaj za poslikat, ampak treba bo domov.

Pred sestopom v dolino se srečava še z zadnjim ostankom zime.

Na poti dol pa izkusiva mehko doživetje smučanja po jesenskem listju.




Danes sva se ukvarjala s tistimi bolj travniškimi razgledi, s tistimi, ki nama jih je ponudila pomlad tam gor na Planini Dol. Upava pa, da bova kmalu spet ujela prosti čas tudi za tiste poglede z razglednih vrhov.


2 komentarja:

Breda Vrenčur pravi ...

Planina Dol je tudi meni prelep kotiček. Občudovala sem tvoje lepe fotografije pomladanskih rož. Res lepo in hvala za idejo. Lp Breda

Ati in Mami pravi ...

Strinjava se z Bredo- zares lepi posnetki, še posebaj pa duhoviti oz. hudomušni komentarji. Vedno znova naju razveselita, ko vidiva kako se znata sprostiti v prelepih krajih pa čeprav morata iti GOR da lahko prideta DOL
ati & mami