Kaže se jutro, in če na kratko opišem nebo – je kristalno jasno. Drugače pa bi današnje vremensko stanje opisala še z besedami: brez oblačka, »šajba«, fantastično, skratka idealno za čudovite razglede z višine.
Zato se odpraviva nikamor drugam kot v hribe. Izbereva skrit, a razgleden vrh nasproti planiških skakalnic – Ciprnik.
S tega zavetišča je gotovo prav fajn spremljat polete, žal pa danes Boštjanu ne uspe ujeti nobenega skakalca :(
Pot na ta vrh pa ne punuja samo pregleda nad skakalnicami, ampak tudi čudovit pogled na Jalovec.
Potke, po kateri se vzpenjava, še ni doseglo sonce. V avtu je termometer kazal minus 7, sedaj pa ta mraz tudi krepko čutiva. Hoja navzgor naju vsaj malo ogreje, kljub temu pa tu in tam malo postaneva za kakšno poziranje.
Na potki V drevesu
Na smrekcah
Prav tako zanimiva je hoja po potki, ki jo popestri kratka lestev in nekaj zajl:
Vseskozi pa je nad nama kristalno jasno nebo.
Juhu, sva na vrhu, in to čisto sama!
Kdo pravi, da je mrzlo?!
Brrr...
Kaj hitro se toplo oblečeva, prepustiva sončnim žarkom in tistim čudovitim razgledom brez oblačka:
Jalovec
Špik, Škrlatica
Triglav
Vidi se celo tja daleč na drugo stran meja, na avstrijske tritisočake ...
Pride čas za odhod.
Zgornji del poti je hladen, saj je sonce prenizko, da bi ga doseglo. Zato pa tu uspevajo prav posebne ledene rože :)
Na spodnjem delu poti pa naju spet pričaka sonce.
Utrinek: avionska veja
Boštjan z rogovi :)
Ni kaj, za današnje prečudovite razglede je dovolj na kratko reči:
Bilo je kristalno jasno!
