16. 4. 2025
Za vsakim dežjem posije sonce
Dobro znani rek Za vsakim dežjem posije sonce drži tudi v muhastem aprilu. Ja, danes se kaže lep sončen dan. Po atraktivni ozki cesti se odpeljeva do naselja Lubenice.
Zaenkrat še sama na velikem parkirišču - no ja, kdo pa bi si po včerajšnjem dežju mislil, da bo danes sonce ;)
Lubenice so dobro opazno naselje na strmi, 378 metrov visoki pečini. Nekoč so bile rimska naselbina s pomembno strateško lego, ki je omogočala nadzor nad celotnim zahodnim delom Kvarnerja.
Danes pa so odlična razgledna točka ...
... s pogledom na pečine ...
... na plažo sv. Ivana...
... na stare kamnite zgradbe, ki ponujajo še pogled v preteklost.
S sprehoda po kamnitih uličicah se podava na pot, ki vodi na vrh Helm (482 m).
Steza je razgibana, ponekod je ograjena s kamni, ki so položeni drug na drugega vzdolž obeh strani ...
... ali samo po eni strani ...
... marsikje pa stezo ograjuje le naravna skalna stena.
O, lepo, da tu srečava tudi možica :)
Steza vmes ponuja še pogled na morje ...
... in prečenje melišča.
Na višini 376 m se ob poti nahaja naravna znamenitost - jama Morska peč.
Pogledava si jo z ene strani ...
... z druge strani ...
... in od spodaj navzgor.
Za kaj več pa je zavesa spuščena ;)
Greva naprej in vidiva, da nama je pot postlana z rožicami:
Med njimi se v mreži ziba pajek ...
... in po skali sprehaja mini kuščar.
Nadaljujeva pot po pestrem terenu.
Vmes pade še kak selfi.
Prehitiva večnožnega pohodnika.
In nato se že lahko slikava na vrhu Helma.
Helm se dviga nad Vranskim jezerom. Dostop do tega jezera je prepovedan, saj je to edini vir pitne vode na tem otoku.
Vrh ni razgleden, tako se odločiva, da bova postanek z malico naredila tam, kjer si bova lahko postregla še s pogledom na morje.
Deblo ob deblu gozd, borov gozd.
Med borovci je mogoče videti tudi takšna gnezda.
Gre za gnezdišče borovega prelca, vrste metulja, ki žal velja za enega največjih škodljivcev borovcev.
Evo, razgled na morje ...
... in malica!
Nabrala sva si novih moči in se neustrašno vračava proti izhodišču.
Neustrašno??
Ja, nič bat ... ta kačica je leopardovka iz družine gožev in ni strupena. Ampak po pravici rečeno, vseeno pospešiva korak mimo nje ;)
Midva pa nekoliko prestrašiva marljivega hrošča govnača.
Po teh srečanjih z životinjskim carstvom se kmalu znajdeva na izhodišču, kjer naju na zdaj bolj polnem parkirišču čaka avto, ki je videti kot bela ovčka med črnimi.
Nazaj grede se z avtom spustiva v majhno ribiško mestece Valun ...
... nato se odpeljeva navzgor na sončno in nasmejano razgledišče.
Na koncu v bližini apartmaja bosonoga ...
... stopiva še v osvežilno (brrr) aprilsko morje.
S cvetočim pogledom zaključiva lep sončen dan.
Kaj pa naju čaka jutri? To se skriva v linku: Veter v krilih
Videoprojekcija prehojene sončne poti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar