Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Aprilsko morje: 5. dan

17. 4. 2025


Veter v krilih

Danes nama ta muhasti april postreže z vetrom. Piha tako močno, da so trajekti večinoma odpovedani. Ampak midva ne dovoliva, da bi veter odpihnil najine današnje plane. Odpraviva se na vrh Sis, na višino 639 m. Nad njim kraljujejo mojstri jadranja po zračnih tokovih - beloglavi jastrebi.


Parkirava.



Pogled čez cesto na hrib Sis.



Ko hodiva gor, vmes še preveriva, če je na parkirišču vse ok.



Nekako pa začenjava dobivat občutek, da sva tudi midva pod drobnogledom. Občutek naju ne vara ...



... preletavati naju začnejo jastrebi. Ko potešijo radovednost, odjadrajo visoko pod nebo. Ker se vztrajno premikava, jim nisva zanimiva, saj so to mrhovinarji in imajo na svojem jedilniku samo tisto, kar se ne giba več ;)


Lepo jih je opazovati, jih je pa težko ujeti v objektiv.


Sunki vetra večkrat pospešijo najin korak, dobro se morava držati.





Odslužena polžja hišica



Drevesa, ki imajo za seboj že veliko vetrovnih zgodb.



Od tam piha sem gor.



Na vrhu



S Krkom v ozadju



Creški krak




Nazaj se spuščava po isti poti ...



 ... s pogledom kot iz ptičje perspektive.


Videoprojekcija poti, kjer sva videla veter v krilih.



Z avtom se zapeljeva še bolj dol pod vznožje vrha Sis, v kraj Beli. Tukaj je Center za obiskovalce in okrevanje beloglavih jastrebov, ki veljajo za simbol otoka Cres.


V muzeju imajo predstavljenih veliko zanimivosti iz življenja beloglavih jastrebov. 

Prikaz njihovega bivalnega okolja v naravni velikosti.



Kako veliki pa so? Nekako takole:


V centimetrih to pomeni, da
zrastejo od 93 do 110 cm v višino, razpon kril je med 235 in 290 cm in so težki od 7 do 12 kg. S temi karakteristikami so beloglavi jastrebi med največjimi letečimi pticami. Na Hrvaškem se njihovo število giblje okrog 100 parov. 


Trenutno v tem centru skrbijo za okrevanje štirih jastrebov. Lahko jih gremo pogledat, ampak samo čez zastekljeno okno.


Ko jih želiva slikati, žal ujameva samo najin odsev v šipi :(



Ampak treba se je malo znajti. Najdeva majhno luknjo v leseni steni in ... evo jih lepotce!




Všeč nama je, da sva jih lahko videla tudi bolj od blizu.


Vzameva si čas še za en kratek krog po mestecu Beli.






Vodnjak




Ni wc školja s pokrovom ;)


Kako nizka vrata!



Ulica, ki je dobila svoje ime nekoč, nekega muhastega aprila ...



Še en selfi na vetrovni razgledni točki.



Če na koncu povzameva tokratno izkušnjo aprilskega morja, lahko rečeva, da je bilo vreme kar precej muhasto. Ampak ker sva temu primerno prilagodila načrte za hojo, sva lahko z izkupičkom doživetij zelo zadovoljna. Tiste neizpolnjene dobre ideje za tukajšnje pohode pa lahko ostanejo za kdaj drugič.


Aprilsko morje: 4. dan

16. 4. 2025


Za vsakim dežjem posije sonce

Dobro znani rek Za vsakim dežjem posije sonce drži tudi v muhastem aprilu. Ja, danes se kaže lep sončen dan. Po atraktivni ozki cesti se odpeljeva do naselja Lubenice.

Zaenkrat še sama na velikem parkirišču - no ja, kdo pa bi si po včerajšnjem dežju mislil, da bo danes sonce ;)


Lubenice so dobro opazno naselje na strmi, 378 metrov visoki pečini. Nekoč so bile rimska naselbina s pomembno strateško lego, ki je omogočala nadzor nad celotnim zahodnim delom Kvarnerja.

Danes pa so odlična razgledna točka ...



... s pogledom na pečine ...




... na plažo sv. Ivana...



... na stare kamnite zgradbe, ki ponujajo še pogled v preteklost.










S sprehoda po kamnitih uličicah se podava na pot, ki vodi na vrh Helm (482 m).



Steza je razgibana, ponekod je ograjena s kamni, ki so položeni drug na drugega vzdolž obeh strani ...



... ali samo po eni strani ...


... marsikje pa stezo ograjuje le naravna skalna stena.


O, lepo, da tu srečava tudi možica :)


Steza vmes ponuja še pogled na morje ...





... in prečenje melišča.



Na višini 376 m se ob poti nahaja naravna znamenitost - jama Morska peč.

Pogledava si jo z ene strani ...


... z druge strani ...


... in od spodaj navzgor.



Za kaj več pa je zavesa spuščena ;) 



Greva naprej in vidiva, da nama je pot postlana z rožicami:






Med njimi se v mreži ziba pajek ...


... in po skali sprehaja mini kuščar.



Nadaljujeva pot po pestrem terenu.



Vmes pade še kak selfi.



Prehitiva večnožnega pohodnika.



In nato se že lahko slikava na vrhu Helma.



Helm se dviga nad Vranskim jezerom. Dostop do tega jezera je prepovedan, saj je to edini vir pitne vode na tem otoku. 

Vrh ni razgleden, tako se odločiva, da bova postanek z malico naredila tam, kjer si bova lahko  postregla še s pogledom na morje. 


Deblo ob deblu gozd, borov gozd.


Med borovci je mogoče videti tudi takšna gnezda.


Gre za gnezdišče borovega prelca, vrste metulja, ki žal velja za enega največjih škodljivcev borovcev.


Evo, razgled na morje ...



... in malica!



Nabrala sva si novih moči in se neustrašno vračava proti izhodišču.

Neustrašno??


Ja, nič bat ... ta kačica je leopardovka iz družine gožev in ni strupena. Ampak po pravici rečeno, vseeno pospešiva korak mimo nje ;)


Midva pa nekoliko prestrašiva marljivega hrošča govnača.



Po teh srečanjih z životinjskim carstvom se kmalu znajdeva na izhodišču, kjer naju na zdaj bolj polnem parkirišču čaka avto, ki je videti kot bela ovčka med črnimi.



Nazaj grede se z avtom spustiva v majhno ribiško mestece Valun ...





... nato se odpeljeva navzgor na sončno in nasmejano razgledišče.



 Na koncu v bližini apartmaja bosonoga ...


 ... stopiva še v osvežilno (brrr) aprilsko morje.



S cvetočim pogledom zaključiva lep sončen dan.



Kaj pa naju čaka jutri? To se skriva v linku: Veter v krilih


Videoprojekcija prehojene sončne poti.