Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Zir (850 m)

9. 4. 2024

Ob avtocesti

Marsikomu, ki se pelje na morje po hrvaški avtocesti, pogled pritegne osamelec, ki se s svojim ostrim sklanatim vrhom dviguje nad ravnino Ličkega polja. Ja, tudi midva sva vsakič pogledovala proti njemu in po Googlovem zemljevidu poizvedovala njegovo ime. Tokrat pa želiva narediti več - ob povratku z morja ga želiva tudi obiskati!


Gora na koncu tunela - Zir.



Z gladke avtoceste ...



... na luknjast makadam.



Pogled na Zir s parkirišča,




... na katerem najin avto prevzameta štirinožna čuvaja pasme kangal.


Hja, očitno sta beli avto zamenjala za ovčko, za svojo čredo in ga vzela v varstvo ;)

In prav to je značilno za njih, kot lahko to izvemo iz opisa na spletu: "Medtem ko večina pasem psov ljudi razume kot družabnike, vas bo turški kangal videl v povsem drugačni luči – zanj ste prav vi njegova čreda. Zato vas kangal ne bo le poslušal in ubogal, temveč bo na vas gledal kot na osebo, za katero je treba skrbeti."
Avto tako prepustiva v dobrih rokah oz. tačkah.


Odmerjen čas za na vrh je:


Pot v začetku pelje skozi gozd.


Ob potki si je mogoče pogledati vhod v votlino Kravlja špilja, ob koncu katere se nahaja podzemno jezero.






Razgledišče ...


... na pogorje Velebit - tisti zid na koncu ravnine ...


... in na prostrano Ličko polje.


Po skalni podlagi ...


... mimo markacije z možicem in ženice ...


... prideva na grebenski prehod.



Nato pod skalnatim vrhom ...


... pot naredi ovinek v levo skozi gozd.


Na vršnem delu se najde nekaj zajle ...


... in tudi kakšen klin.



Sledijo samo še pristop na vrh, selfi in pogled ...


... dol na kolovoz in avtocesto.



Okrog in okrog pa ravnina.


Piha piha na Ziru ...


... na njegovih 850 metrih višine.

 


Po isti poti nazaj, ...


... kjer zdaj opaziva nekaj, kar diši domače - narciso!


Oo, še dva kužka, ki sta našla eno ovčko za čuvat ;)


Varstvo na parkirišču odlično opravljeno!!


Zanimiv in aktiven postanek ob avtocesti naju je stal samo slabi dve uri časa, 6230 korakov na 4 km hoje - majhna cena za prostrane razglede in prijeten oddih od nekajurne vožnje.


Videoprojekcija



2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Pozdravljena oba, vedno vama zavidam vajino pohodništvo, v dobrem seveda, objem, Vlasta

Anonimni pravi ...

Odlično lep pohod