Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Kozice (741 m)

26. 12. 2023


Kozice


Ker želiva bolje spoznati zanimive kotičke na Dolenjskem, se danes odpravljava na za marsikoga neznano lokacijo, in to je vrh s simpatičnim imenom Kozice. Izhodišče je naselje Predgrad v občini Kočevje. 



Na vrh vodi več potk, ki so označene z različnimi oznakami. Midva si začrtava en miks teh poti, zato morava biti pozorna na odcepe. 


Najprej slediva hrastovi markaciji.


To oznako tu in tam dopolnjujejo še kamniti možici, da se ve kam, če bi veter slučajno odpihnil hrastov list 😀.



Pot preči strma pobočja, ki se dvigujejo nad Kolpo.



Na teh strminah imajo svoje domovanje tudi čebelice ... pst ... zdaj spijo.



Ozka potka na strmini zahteva previden korak, ...


... da ne bi po nepotrebnem zaplavala v Kolpi tam spodaj ;)



Golo drevje omogoča vmesne razglede na to reko, ...



... in ja, na njej je tudi otoček.



Na razgledišču, ki pohodniku ponuja klopco, pomahava v kamero ...



... in s pogledom poiščeva najino izhodišče, Predgrad.



Najin odcep



Zdaj slediva drugačni oznaki - medvedji šapi.



Jo še izmeriva ... 


... aha, medo, približno najine velikosti 😉.


Prideva na področje, posejano z belimi skalami.






Hja, morda pa so te skale iz doline videt, kot da se na pobočju pase velika čreda belih kozic ...


... no, pa še pastirja imajo 😁.



Zavoj na greben. Medo je tu zavil desno in to narediva tudi midva.


Kaakooo tu piha!! Spominja na burjo na Krasu.



Razgled



Šapici



Navzgor ...



... mimo možica ...


... drevesnih gob ...



... do novih razgledov!



Takšen srčast pogled na Poljansko dolino ponuja klopca na razgledišču malo pod vrhom. Jo kar zasedeva, da se v miru razgledava in pomalicava.





Nato si podava roke ...



... in stopiva na potko z oznako želoda, ...



... ki zelo kmalu pokaže vrh ...


... z RTV oddajnikom. 



Mi2 na vrhu pod oddajnikom.


 

Vrh Kozic sva dosegla, zdaj se do izhodišča vračava po direktni poti, označeni s hrastovim listom.

 

Greva mimo oznake za ... 


 

Pogled v to luknjo


 

Obideva brezno in se mimo raznolikih drevesnih gob ...


 


 

... priključiva točki, kjer zaokroživa današnjo krožno pot.


 

Z 8147 koraki sva prehodila 9,7 kilometrov dolgo krožno pot, ki je razkrila lepe podrobnosti poti na Kozice, tako da to zdaj za marsikoga ne bo več neznana lokacija.

 

Videoprojekcija poti na Kozice


 

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

Zelo lepo krasna pokrajna in razgled super kar tako naprej☺️😄

Anonimni pravi ...

Zelo lepo. Lp, IM

Anonimni pravi ...

Zelo lepo. TO je pokrajina, kjer se vozimo mimo, jo obcudujemo iz avta in si mislim, da bi bilo lepo, če bi lahko prehodili te hribe. Pa se žal nikoli še nisva ustavila. Hvala za objavo ,idejo in lep razgled z vrhov. Lp BV