6. 1. 2023
Na kozjem hrbtu
Po novem se večkrat peljeva skozi Zidani Most, pa so najino pozornost pritegnili robati vrhovi, ki se tukaj dvigujejo nad cesto. In tako si za danes izbereva enega od teh vrhov - Veliko Kozje. Hm, zanimivo ime. Ali to pomeni, da bova stopila v domovanje koz? Morda, ni pa nujno, saj sva že prevečkrat videla, da imena krajev lahko zavajajo. Pa pojdiva pogledat, kakšen odgovor ponuja ta pot.
Parkirava med Savo in železnico.
Po zgornji cesti greva zdaj, po spodnji pa se bova vračala nazaj.
Najina današnja smer ...
... kaže na vrh, na katerega sva namenjena.
Greva mimo Gašperjeve koče, kjer se nič ne dogaja ...
... in se tudi nič ne kuha.
Resda pri koči nič ne strežejo, je pa zato tik ob njej postreženo z nežnim pomladnim menijem ...
Po ozki poti se dvigujeva nad kočo in pod Kopitnikom ugledava "morje" oblakov.
Prečenje po strmini naju privede do ...
... razgledne špice.
Stopiva nanjo, z nje pa bi lahko kar zaplavala v "morje" ;)
Pot se nadaljuje navzgor po razgibanem grebenu, ...
... kjer morava paziti, da ne pohodiva kupčkov kroglic, za katere je odgovoren kolega iz Laškega (tisti, ki pozira za znano avtohtono pijačo) ;)
Hm, pa smo spet pri imenu Veliko Kozje. Kljub pogostim pojavitvam takšnih kupčkov še nisva srečala nobene koze. No, po zaslugi interneta lahko izvemo, od kod verjetno takšno ime: tukajšnje hribovje je strmo in podolgovato, zato s to svojo obliko spominja na izboklino na kozjem hrbtu.
Tako, uganka o tem imenu je razvozlana. Mirno lahko nadaljujeva s hojo po "kozjem hrbtu" ...
... in vmes fotografirava:
zanimive drevesne izbokline
vstop sonca v gozd
gobje kapice
belo omelo
zapuščeno "mobilno hiško"
grmado korenin
ostanke jeseni
pridih pomladi
S takšnimi pogledi prečiva senčna pobočja, ...
... prideva na sončno sedlo ...
... in med mnogimi drevesi nadaljujeva pot navzgor.
Drevo "številka 2"?? Ne, le zanimiva igra senc!!
Kljub tej množici dreves naju vmes preseneti razgled ... razgled tja čez!
Na Alpe - na Kamniške in na Julijske!
Kočna in Grintovec
Oddaljeni Triglav
Hja, kaj pa je to?
Trboveljski dimnik
Res zanimivo, kaj vse se lahko vidi s kozjega hrbta.
Prideva na vrh, na razgleden plac za malico.
Ja, to je to!
V miru posediva ...
... gledava tja v gorato daljavo. Nabirava si novih moči za povratek. Vračava se po drugi strani kozjega hrbta. Tudi tu se srečava z grebenskimi prehodi ...
... z ovirami na poti ...
... po grapasti divjini.
A pot vodi v civilizacijo, tako se lahko tudi naslikava na asfaltno cesto, ...
... ki se vije nad železnico.
Vse naokrog se še vedno kažejo vrhovi ...
... med njimi lahko zdaj prepoznava Veliko Kozje - "izboklino na kozjem hrbtu".
Po prehojenih 12,5 kilometrih in po 20.579 korakih prideva do svojega konjička, da naju odpelje domov, kjer naju čaka kolega iz Laškega ...
Videomiks s kozjega hrbta
Videoprojekcija prehojene poti
5 komentarjev:
Kako lepo čudovito čestitam za tako lep pohod.
O lepo. Kar pogrešam vajine objave. Kolikor vem je pa ta pot kar strma ampak sam vrh ter razgled z vrha je tudi zanimiv, kajne. Res lepo krožno pot sta naredila, bo šla tudi na najin seznam. Lep pozdrav B in L
Ogledala sva si čudovite slike in komentar s ture na Kozje
Ugotovila sva, da je ta tura za naju "mala malica", s pomočjo obliža proti bolečinam. M + M
Prelepa vajina prehojena pot in vajin opis poti po kozjem grebenu pa posrečen kot vedno :)) Lp Vlasta&Peter
Vedno znova naju presenetita s fascinantnimi posnetki vajinih poti. Sta izjemna v opazovanju stvari, ki jih mnogi niti ne vidijo. Kozji greben poznam samo iz kakšne kmetije, samo da se iz njega kaj daleč ne vidi. Dobro, da sta nama odstrla pogled, da obstaja še večji Kozji greben s katerega se vidi celo alpski svet vključno s Triglavom
Ati & mami
Objavite komentar