Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Špic (1499 m)

13. 1. 2022



Špic Menine planine

Vremenska napoved kaže nekaj sončnih dni in z vsakim dnevom višje temperature. Ker želiva za hojo ujeti še nekaj snežne podlage, si na hitro vzameva prost dan.


Usmeriva se proti Menini planini in parkirava na snegu!



Lansko snežno sezono sva kar nekajkrat obiskala to planino, ampak na njen "špic" nama še ni uspelo stopiti. Ja, zato je danes vrh Špic najin cilj.


Odločno zakorakava "Za srcem" naprej ...



... opremljena za hojo po snegu.



Sneg



Sonce



Modro nebo



Na planini Biba ... biba leze, biba gre, da bi prišla do gore ... ;)



No, tako nekako si sledijo rime v ljudski pesmici, midva pa na poti do "gore" med drugim slediva beli cesti ...  



... in leseni ograji.




Greva mimo drevesnih senc ...





... odtisov poskočnih tačk  ...



... zamrznjenih sledi ...



... ter mimo manjših in večjih vrtač.







Ko ugledava delček Kamniških Alp, pa že veva, da sva blizu Doma na Menini planini.



Pri planinski koči pod Špicom na Menini ...



... danes strežejo takšen pogled!



Dvigneva se na Špic ...



... in dobiva še špica razglede:







Ker pa na Špicu poleg razgleda strežejo tudi močan veter, poiščeva zavetrje pri koči ob oddajniku.





Hja, tu bi si lahko postregla ledene sveče, ampak nama bolj paše vroč čaj iz termovke ;)



Čas je za povratek. S Špica se spustiva po drugi strani in zdaj pridejo prav krplje.



Pogled nazaj na Špic.



Po bregu navzdol z velikimi podplati delava vsak svojo špuro.



Greva mimo večje vrtače na Sretanci.







Tu in tam tudi upočasniva korak, da ujameva še kak zimski utrinek.






In tako spet prideva na Biba planino.



Od tu se po dobro znani poti spustiva še do mesta, kjer naju čaka avto. Da sva dosegla "špic" Menine planine, sva prehodila 13,6 km in naredila 20.164 korakov, trofeja te poti pa so špica razgledi s Špica. 


Videoprojekcija poti


2 komentarja:

Breda Vrenčur pravi ...

Špic, lepo, vidva pa iz Biba planine do vrha. Snega pa sta res imela več kot midva nekaj dni kasneje. Prav lepo zimsko pokrajino sta poslikala. Hvala in lepo in LP. Breda

Ati in Mami pravi ...

Hm zelo lepo, samo kje pa je špic, moja predstava o špicu je drugačna. Na špic se lahko nabodeš, tu pa je vse bolj zaobljeno. Je pa res lepo
Ati&mami