30. 5. 2021
Dan po dežju
Kam iti dan po dežju? Ja, najboljše tja, kjer je zaradi dežja lahko tudi več vode! Tako se danes podava na Pot dveh slapov. To je označena pot, ki povezuje dva slapova v okolici Višnje Gore. Slapova sta kar nekaj kilometrov narazen, zato sama pot nanese 15 kilometrov hoje gor in dol ter skoraj 20.000 korakov. Kaj pa te številke pomenijo v praksi? To odkrivajo slike in besedilo v nadaljevanju.
Avto parkirava v Višnji Gori. Na začetku hodiva po asfaltni cesti mimo hiš. Kmalu so hiše vse bolj narazen, tako da je vmes prostor že za kakšen pašnik.
Za nekatere je še zaspano jutro ...
Ali sva na pravi poti?
Sva. To potrdita tako tabla kot tudi zgoraj podpisani PD polž.
Oo, še en polžek ... res sva na pravi poti!
Za takšnimi in drugačnimi hiškami se začne gozd in z njim pot naprej ...
... do vode ...
... in prehodov čez njo.
Vije se potok in vije se stezica ob njem.
Razpotje: stopnice ali mostiček?
Obe poti vodita do slapa potoka Višnjice. Midva izbereva mostiček.
Spodnji slap potoka Višnjice
Za eno lestev višje je zgornji slap.
Evo ga!
Ups, pajek zastira pogled. Samo malo ... slap je takoj za njim.
Par stopnic se še dvigneva ...
... in pot do prvega slapa je za nama. Ampak to je šele četrtina poti. Markacije se nadaljujejo ...
... in tudi potka ob potoku se nadaljuje.
Šploc šploc delajo koraki ... je pač dan po dežju ;)
Blatna steza pa nič ne moti kačice, ki se plazi po njej in nama vmes neolikano pokaže jezik, ...
... in odrsi čez potko.
Zeleni utrinki
Potok teče v dolino, ampak najina pot se nadaljuje navzgor skozi gozd.
Greva mimo dveh dreves, ki rasteta po načelu: če ti rasteš v levo, bom jaz v desno ...
In kam naju pripelje pot? Pripelje naju na:
Ja, pot, ki povezuje dva slapova, gre tudi čez dva vrhova, čez Kucelj in Gradišče.
Na Kuclju je klopca s srčkom ...
... odprt travnik ...
... in danes nekoliko zakriti razgledi.
Hojo nadaljujeva mimo naselja Gornje Brezovo ...
... pašnikov ...
... dokler ne prideva do odcepa za vrh Gradišče.
Gradišče je manj znan vrh, z njega pa se vidi okoliško hribovje.
Zanimivo pa je, da ima to področje arheološko zgodovino. Kot se lahko prebere na infotabli, naj bi tu bila prazgodovinska naselbina iz starejše železne dobe. To odkrivanje prepustiva za kdaj drugič. Zdaj je pred nama še zadnja četrtina poti.
Pot se prične polagoma spuščati. Za naseljem Vrh pri Višnji Gori zavije v gozd ...
... ja, v takšno divjino se spušča pot ...
... in znova sva bližje vodi.
V iskanju kamnov, ki gledajo iz vode, ...
... priskakljava do izvira potoka Kosca.
Potok Kosca je lastnik slapa z istim imenom. Slediva toku potoka ...
... na najini desni strani pa se vode potoka pahljačasto spuščajo po kamnini iz lehnjaka. Še preden prideva do podnožja slapa, ujameva nekaj teh vodnih utrinkov:
Slap Kosca teče po 20 m visoki, z mahom obrasli lehnjakovi steni in velja za najvišji lehnjakov slap. Količina vode je odvisna od padavin ... še dobro, da je dan po dežju!
Milina ob vodi
Sedaj se skupaj s potokom spuščava v dolino.
In ker je dan po dežju, se na kakšnem delu steza in potok celo zlijeta skupaj.
Pri zadnjem prečkanju vode si v potoku očistiva blatne čevlje ...
... in iz gozda zakorakava na makadamsko cesto.
Do izhodišča naju pot vodi vzporedno z avtocesto, kjer prejšnje prijetno šumenje potoka nadomesti hrup motornih vozil.
Ja, po nekajurni hoji po Poti dveh slapov se vračava v vsakdanjost civilizacije. Ampak bogatejša sva za tiste čarobne utrinke, ki jih je na tem koncu prinesel včerajšnji dež.
Na koncu še videoprelet ...
... in videoprojekcija Poti dveh slapov
1 komentar:
Zelo dobre ideje nam podajata ter odkrivata lepe kotičke naše dežele. Hvala za podano in vse lepo še dalje. Lp.
Objavite komentar