9. 5. 2021
Razgledi v krošnje
Razgledi so velikokrat pika na i izbrane poti. So velikokrat tista nagrada, za katero rečemo: Vredno je bilo premagat to strmino, vredno je bilo napeti še zadnje moči. Vseeno pa so razgledi lahko zelo različni. Kakšnim razgledom bova priča danes? Najboljše, da se v tem sončnem dnevu čim prej odpraviva na pot. Raziskovat greva griče nad Radgonskim poljem.
Avto pustiva pod krošnjami dreves v naselju Predole.
Z asfaltne ceste kmalu stopiva v gozd. O, kakšen pogled se odpre pred nama ... pogled na igrive sence dreves.
Nad nama pa se odpre razgled v krošnje dreves.
Zanimiva perspektiva za razglede - za razglede, za katere je dovolj samo pogledati navzgor ...
... tu in tam pa se jih celo da ugledati skozi "drevesno kukalo".
Kaj pa je to? To ni WC nad krošnjami dreves ... ;)
Markacije v takšnem zelenem okolju naju vodijo naprej na Ostri vrh, ...
... do razglednega stolpa, ki je še v izdelavi.
Stopnice so ...
... ampak nama nič ne koristijo! Narediva lahko samo selfi od spodaj navzgor!
Hočeva videti več, zato se pomakneva do roba ...
... pogledava na Radensko polje tam spodaj ...
... na Kamniško-Savinjske Alpe tam zadaj ...
... in na pisanega metulja tu pod najinimi nogami.
Pot nadaljujeva po gozdu, greva mimo jeklenih dodatkov na skali ...
... in gobastih dodatkov na drevesu.
Greva mimo drevesa s toliko krogi, da se med njimi markacija skoraj izgubi!
Ampak te velikee markacije se ne da zgrešiti!
Naslednja oznaka pa lahko malo zavaja ...
... ni srček. To je oznaka, ki kaže pot do razvalin gradu. Očitno je na vrsti sprehod po preteklosti.
To so ostanki starega čušperskega gradu. Sezidali so ga oglejski patriarhi okoli leta 1190. V razvalinah pa je že vse od leta 1573, ko je bil porušen v kmečkem uporu.
Debeli zidovi, ki so nekoč dajali zavetje tudi pred vpadi Turkov, sedaj ponujajo bivališče pajkom in rastlinju.
Ponujajo pa tudi razgled v krošnje dreves.
Staro in mlado ...
Preteklost pustiva za seboj ...
... in gledava pot, ki je pred nama.
Tam so krošnje dreves ... ja, in nekateri si razgled nanje privoščijo kar iz aviona :)
Priključiva se Grosupeljski poti.
Najin cilj je zdaj še vrh Limberk. Pot je razgibana in zelena.
Na vrhu Limberka naju čaka klopca ...
... in razgled.
Posediva in pomalicava, potem se po samotni poti odpraviva proti izhodišču.
Utrinki, ki naju pri tem pospremijo, so zeleni ...
... in vmes beli ...
... so črtasti po horizontali ...
... in v vetrikali ...
... so globoki ...
... in razcefrani.
Vmes prestreževa celo utrinek še vedno zasnežene Ojstrice.
Ko iz gozda stopiva na asfaltno cesto, na kratko postojiva, da pogledava nazaj na razglede v krošnje dreves.
V ozadju drevesnih krošenj pa skalnati vrhovi že komaj čakajo, da nam po dolgi zimi omogočijo svoje razglede.
Videoprojekcija poti Razgledi v krošnje:
2 komentarja:
Draga najina pohodnika!!
Vedno znova naju presenečata z vabljivimi potmi po za naju povsem neznanem svetu. Občudujeva prelepe posnetke in prav tako zanimive komentarje, ki še kako kažejo, da znata uživati v Božjem stvarstvu in se veseliti ob še tako majhni zanimivosti kot so drobne cvetke in živalice, ki jih mnogi sploh ne opazijo. Zares sva zadovoljna, da sta takšna kot sta in še naprej si poleg mnogega dela v Betelu vzamita čas za skupne in prijetne trenutke v stvarstvu, ki ponuja toliko lepega in kaže na to kako zelo nas ima Jehova rad
Ati in mami
Tudi midva vama čestitava za lepo osebno pot in tudi še za vse druge planinske poti. Lp
Objavite komentar