Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Smrekovec (1577 m)

13. 2. 2020




Med smrekami na Smrekovcu

Kam pa greva danes? Greva med smreke, pravzaprav greva na Smrekovec. Smrekovec leži na severovzhodnem območju Kamniško-Savinjskih Alp in je del Smrekovškega pogorja. Posebnost tega pogorja je to, da je vulkanskega nastanka. Kdo bi si mislil, da bova hodila po tleh, po katerih je nekoč tekla lava! Pa začniva s potjo.

Parkirava ob potoku. Mraz je tu ... te temperature nič ne kažejo, da je bil nekdaj tu blizu ognjenik ;)  




Ob potoku, kjer parkirava, so zanimive lesene skulpture. Očitno je tu doma nekdo, ki rad dela z lesom.




Ups, Boštjan, ne gledat!!


Zdaj pa že lahko pogledaš!


















Čez potok


Skozi ogrado


Še vedno je mraz!




Rahlo pomrznjene trobentice


Sončna lega


Mimo zapuščene kmetije






Kolovoz se vzpenja in odpirajo se lepi pogledi na okoliške griče.







Mimo takšnih ...


... in drugačnih hišic


Ogromna bukev


In končno prideva med smreke!



Tu pa je res veliko smrek! Seveda, saj smo na ozemlju Smrekovca.

Ampak to, da smreke rastejo tukaj, ni tako samo po sebi umevno, kot se sprva zdi. Zakaj ne? Na to odgovarja informativna tabla pri Domu na Smrekovcu. Naj na kratko povzamem te zanimive informacije:

Na tem območju so bili nekoč razširjeni listnati bukovi gozdovi. V času rudarstva so se na Koroškem pojavile velike potrebe po lesu, iz katerega so pridobivali oglje. Ko so gozd posekali do golega, so najprej lesne ostanke in veje požgali. Poseko so nato preorali in eno leto gojili krompir. Naslednje leto so sejali oves ali rž in primešali seme smreke. Jeseni so žito poželi. Naslednje leto je že pognala smreka.


V to smer naprej!


Ja, tudi smerokaz na smreki kaže to smer!


Zasnežen travnik pred Domom na Smrekovcu


Zajček skače, zajček skače ...


Dom na Smrekovcu




Tudi tukaj svoje izdelke razstavlja spreten oblikovalec lesa.


























Pot naju vodi naprej v smrekov gozd.







Borovničevi grmički




To pa sva mi2.


Malo pod vrhom




Kamnita piramida na vrhu Smrekovca spominja na obliko smreke :)


O, kako zeeloo piha tu na vrhu!!


Še dobro, da je piramida trdno zazidana ... nasloniva se nanjo in se je primeva, da naju ne odpihne s slike.


Kljub vetru nama uspe ujeti lepe poglede:









Od kod tisti dim? Ojoj, a je tu še kak delujoč ognjenik?! 


Približan pogled razkrije vir dima ...


V zavetju smrek se skrivava pred vetrom.

Tu pomalicava, nato se odpraviva po isti poti nazaj.


Zavetje smrek dobro izkoristijo tudi mravlje.


Nekaj utrinkov s poti nazaj:

To ni ne dišeča ne kadeča se smrekica - dim prihaja iz šoštanjskega dimnika.


Travnik pred Domom pri Smrekovcu v zimskih barvah


Pred lovsko opazovalnico


Nekaj domačij


Odtaljene trobentice


V gozdu zgoraj ...


... in v gozdu spodaj


Takšna je bila danes pot med smrekami na Smrekovcu. Toda če pred davnimi časi ne bi na tem področju zamenjali dreves, bi danes hodila med bukvami na Bukovcu ...


Prehojena pot med smrekami:

2 komentarja:

Tanja pravi ...

Zelo lepo, se posebej sneg in razgled))

Breda Vrenčur pravi ...

No lepo, da sta prišla pogledat tudi v naše kraje in hribe. Pred nekaj dnevi je dobil novo pošiljko snega - kakšnih 30 sm(preverjeno), si me pa spodbudila, da bom še jaz objavila kaj novega. Lepo bodita in LP