21. 9. 2019
Gremo MI na "najin" vrh
Naj najprej razčlenim tokratni naslov: pod "MI" se skrivamo štirje od skupine Mi, in sicer Milena, Jože in midva; beseda "najin" pa je v naslovu zato, ker ima današnji vrh nekaj skupnega z nama - podobno se imenujemo. Torej te Robiča povabiva na vrh z imenom Robičje ;) Pa kar pojdimo, saj je dan preveč lep, da bi posedali doma!
Parkiramo pri Erjavčevi koči na Vršiču. Da ne bo pomote, kolesa na sliki niso naša ... mi smo se do sem pripeljali z avtom.
Tole nad nami je Robičje.
Do tja gor nas čaka samo približno uro in pol hoje. Prav nikamor se nam ne mudi. Brez skrbi si lahko že med hojo vzamemo čas ...
... za gledanje v nebo,
... za opazovanje okolice,
... za razmišljanje (no, tega nikar ne enačit s počivanjem),
... za skupinsko slikanje. Poleg nas sta na sliki še Šitna glava (zadaj na sredini) in Mala Mojstrovka (zadaj nad Mileno).
Vmesni pogled na Vršič
Prišli smo do razpotja: če bi zavili levo, bi se lahko povzpeli na Šitno glavo ali Malo Mojstrovko; če bi šli naravnost, bi prišli do Slemenove Špice ...
... za našo pot na Robičje pa moramo zaviti desno.
Hoja po Robičju
Na Prednjem Robičju
Pogled proti Zadnjemu Robičju, do katerega ni urejene poti.
MI na vrhu
Posedemo k malici.
Vse okrog nas so čudoviti razgledi na najvišje vrhove Julijskih Alp:
Mangart
Tisti najvišji vrh v tej gorski skupini je Škrlatica.
Mala Mojstrovka
Panorama z Malo Mojstrovko v sredini
Panorama s Prisojnikom
Pogled na Ajdovsko deklico na steni pod Prisojnikom
Slemenova Špica
Tam spodaj je Vršič.
In tja dol se spuščamo tudi mi ...
... ampak še prej en pogled nazaj:
Glej ga glej ... Robič tik pod vrhom Robičja :)
Kljub lepemu vremenu ni več veliko rož, dve od njih pa nam le uspe najti.
Bodeča neža
Resasti sviščevec
Od tam smo se spustili.
Panorama z Vršiča ...
... z Malo Mojstrovko v ozadju
... s Prisojnikom v ozadju
Od tu se zdaj samo še spustimo do Erjavčeve koče, kjer nas čaka avto.
Torej, Robičje smo obiskali, in če smo že obiskali "najin" vrh, bi bilo lepo, da izkaževa gostoljubje in poskrbiva za kavo. Zakaj pa ne?
Na razgledni točki pod Vršičem najdemo en lušten plac in gremo kuhat kavo.
V čakanju, da zavre voda ...
Vmes lahko opazujemo Prisojnikovo okno.
Kavica zadiši ...
... to pa še ni vse! Naša Milena poskrbi za odlično sladico.
Zdaj na koncu naj dodam še eno podrobnost o izvoru imena za vrh Robičje. Glede njega je Dr. Henrik Tuma v svoji knjigi Imenoslovje Julijskih Alp iz davnega leta 1929 zapisal naslednje: "V grebenu Mojstrovke (nad Vršičem) proti vzhodu je gora z imenom Robičje,
česar ni mogoče izvajati iz "rob", ker domačini v Dolini to ime
izgovarjajo "rəbíčje" (polglasnik v prvem zlogu), ki pa prav v
prvem zlogu, če ni naglašen, predstavlja glas - e [...]. Izvor imena je torej
jerebica (jerebika)!"
No, toliko o tem, koliko skupnega imamo glede imena ...
Kakor koli že, to je bil danes "naš" vrh in prav prijetno smo se imeli.
Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma
Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca,
celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč.
Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog
je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo.
V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja.
Pa prijetno pot pod noge!
2 komentarja:
Zelo lepo. ����
Lep je ta vajin vrh.
Objavite komentar