Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Kranjska koča na Ledinah (1700 m)

12. 8. 2019


Iz vročine na Ledine

Za danes je napovedan vročinski val. Kam naj greva, da mu uideva? Na Ledine!! Tam na višini 1700 metrov stoji planinska koča, ki celo v tej vročini ponuja osvežitev na ledeniku. To je danes najin cilj. Pot si začrtava takole: gor po Slovenski poti z odličnim plezalnim delom, dol pa po Lovski poti.






Avto pustiva na velikem parkirišču. Jutro je tukaj prav sveže, me kar malo zazebe.







Pot nama kažejo simpatične markacije.


Panorama

Na začetku Slovenske smeri

 
Spider-woman?!

Skale so krušljive, ostre in hladne, zato so rokavice tudi sredi poletja prav dobrodošle.




Ja, takole znam včasih Boštjanu zlesti čez glavo ;)

Navadna orlica

Pogled na pot navzgor ...

... in navzdol

Pogled v dolino ...

... na sosednjo stran s Češko kočo

... in na naju v steni :)


Pa še en selfi na koncu plezalnega dela

Plezalni del še v videoobliki

Panorama













Lepa steza vodi mimo odcepa za plezalno pot skozi Žrelo, ki pa je že nekaj časa zaradi krušljivega terena zaprta. Na tem križišču je prijeten kraj za postanek ... in privoščiva si ga. 




Tukaj posediva, malo naprej pri koči pomalicava in spijeva kavico. Nato pa ...



... greva na osvežitev k Ledeniku pod Skuto.

Malo po stopnicah,


malo po skalnati stezi,

mimo balvana,

alpskega maka




in tam v ozadju se pokažejo zaplate ledenika.

Panorama



V roki imam snežno kepo ... brr, mrzla je!

In če je že sneg, mora biti še snežak!



Osvežila sva se in zdaj naju čaka sestop po Lovski poti v dolino - vročino.

Spet naju vodijo takšne in drugačne markacije,







rožice,



stopnice,

stezica


in razgledi.

Panorama

Ja, takšen pogled puščava za svojim hrbtom, ko se vračava proti parkirišču. Ampak, preden se spustiva povsem v dolino, je pred nama še ena osvežitev - kratek postanek ob Planšarskem jezeru.



Lepo je tukaj, ampak ne gre drugače, kot da se vrneva v vročino ... no, vsaj malo sva ji danes le ušla! Ob preostanku vročinskega vala pa si bova lahko za osvežitev v spomin priklicala prijeten hlad Ledin in ta pogled na jezero.



Ni komentarjev: