Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Velika Zelenica (2014 m) in Veliki vrh (2010 m)

1. 7. 2019
 
Mi - pika na i
 
Še včeraj sva bila na morju, danes pa se dobiva s skupino MI, da gremo skupaj v hribe. In to je kot pika na i za konec najinega dopusta. Kam pa gremo? Andrej izbere Veliko Zelenico. Morda še besedo ali dve o tem vrhu. Že ime samo razkrije, da gre za vrh, na katerem je velik travnik. Poleg lepega razgleda na Ojstrico pa je njegova posebnost to, da se konča s tisočmetrskim prepadom v Robanov kot. Tako, zdaj pa čim prej na pot.

Naše izhodišče je Planina Ravne.



Zakorakamo v čudovito jutro.



Med dvema drevesoma



Ta pot je lepo speljana med zelenimi jasami,


med drevesi,



med ruševjem.


Ku ku, a je kdo tu?

No, pa smo se nekateri le našli.

To je polovica naše današnje zasedbe ... ta hitri del je že daleč naprej :)

Ja, mi pa si vzamemo čas, da opazujemo naravo. Med drugim odkrijemo skrivnost tega, zakaj je tukaj trava lahko lepo zelena ...



... seveda, ko je tako dobro pognojena :)


In očitno je to odlično hranilo tudi za cvetlice!









Na poti se začne tudi strmina. Ob tem ne morem mimo misli, kako osvežilno je bilo včerajšnje plavanje v Slanici na Murterju ... Zdaj pa se kopamo v drugačni "slanici" ...



Za nekaj osvežitve na srečo poskrbi pogled na sneg ...



... pa še noge si lahko v njem malo "namočimo" :)


In spet so tu takšne in drugačne rožice!


 
 




Pa še midve!




Hm, tudi med skalovjem se da skriti!


A skrije se nam tudi markirana pot. Medtem ko hitri del ekipe že malica na vrhu, mi trije iščemo potko.


Vmes najdemo prelep cvetoč travnik,


vidimo jamarski bivak,


toda potke ne najdemo, zato se strmine lotimo kar prosto po Prešernu ...


... in srečno stopimo na zeleno in mehko preprogo Velike Zelenice!


Na vrhu: najprej lepi razgledi ...

Ojstrica


Lučki Dedec

Robanov kot

Robanova planina

sosednji Veliki vrh

... in počitek ...

sede,

 











polsede,

leže na hrbtu

in celo leže na trebuhu!

Po počitku si je treba malo pretegniti noge,

si pogledati panoramo,



in se skupaj slikati.


Brez dvoma smo na Veliki Zelenici:



in pika na i so pogledi na cvetje!









Pred sestopom skočimo še na Veliki vrh.

 
Priprave na skupinsko fotografijo - biti fotograf ni vedno enostavno ;) 

Mi na Velikem vrhu (zadaj je Velika Zelenica).

 
Zadaj je Ojstrica.
 
Zdaj pa po markirani poti navzdol ...

 

... nazaj na Planino Ravne.


In tukaj zadovoljni pritrjujemo, da je bila izbira današnje ture pika na i tako glede raznovrstnega čudovitega cvetja, lepih razgledov kot tudi dobre družbe!

1 komentar:

Potepuh pravi ...

Joj! Kok matranja za lepe slike!! :)))