Kranjska reber (1435 m)

11. 5. 2019

Na kratko

Letošnji maj hribovcem res ni prav nič naklonjen. Vrhovi so še vedno pod vplivom snega in tudi drugače prevladujejo deževni dnevi. Vseeno danes štirje od skupine MI skušamo ujeti nekaj hribovskih trenutkov. Glede na nestabilno vreme lahko izberemo samo kakšno krajšo pot. Zato gremo nekam blizu - gremo na Kranjsko reber oziroma Vrh Kašne planine.



Ne, ne, to ni naše prevozno sredstvo ... zraven tega "nasmejanega" delovnega stroja smo samo parkirali. Od tu naprej gremo seveda peš.

No, Jože bi se, kot je videti, vseeno rad odpeljal kar z njim ;)

V spodnjem delu gre potka skozi nizko rastje na novo zasajenih listavcev...

... potem pa skozi star in večinoma iglast gozd ...



... tudi mimo velikega drevesa ...

... in drevesa z luknjo.

Tam, kjer se konča gozd, se začnejo travnata pobočja in odpre se pogled na Kamniške Alpe.



Na travniku je tudi mlaka.



Ja, kaj pa je tako zanimivega? Gledamo začudeno, kot da bi notri plaval krokodil ...



Brez skrbi, ni krokodil, to je navadni pupek ...



Tik pod vrhom

Naj tukaj omenim še eno zanimivost: ta gora je vulkanskega nastanka.

Mi na vrhu z vetrom v laseh


Soočenje: Jože in muha

Lakota: Andrej bi pojedel taakoo veeliki sendvič.

Razgled: Veliki Rogatec in Lepenatka

Veter: Kamen na skrinjici


Zakaj je kamen na skrinjici? V spletnem članku Gore-ljudje piše, da je ta skrinjica malo nerodno obrnjena, in še pojasnuje: "Jugozahodnik, ki posuši savinjske želodce je tod kar močan, zato bo pokrov kaj hitro odprl."

 

Res fejst piha in tudi hladno je, zato se odpravimo čimprej v dolino. Nazaj gremo po isti poti. Vmes posije sonce. O, kako paše, ko nas dobro ogreje, poleg tega pa še lepo pobarva naslednje gozdne prizore:






 

 

Jože počiva ...



 Andrej raziskuje ...


Mravlje pa marljivo delajo ...

Možic

Drevesa



Cvetke

Po teh prizorih pridemo do našega avtomobila. In čeprav je bil današnji izlet tako bolj na kratko, nam je uspelo ujeti lepe hribovske utrinke.