Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Lubnik (1025 m)

22. 12. 2018

Ko sonca ni ...

... se na Lubnik odpravimo MI. Danes vreme res ni na naši strani. Namesto sonca in lepih razgledov, nam ponuja oblake, vlažen zrak in blatno potko. Kljub temu se štirje člani ekipe MI odpravimo na Lubnik. Izberemo grebensko smer.



Ni prave volje za fotografiranje, vseeno pa v objektiv ujamemo sušenje lubja. Ni kaj, v tej vlagi se bo še dolgo sušilo ...



V vlagi pa prav dobro uspevajo drevesne gobe. Tu je nekaj fotografij iz takšnega in drugačnega zornega kota:





Mi na vrhu

Na tabli raziskujemo razglede ...


... okrog nas pa oblaki!



Tako je, ko sonca ni ... ampak v fajn družbi smo na Lubniku bili MI.



Ni komentarjev: