Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Dovška Baba (1891 m)

13. 10. 2018

Prijazna gostiteljica



Končno Mi! Ja, po dolgem času nam uspe priti skupaj, in to celo v prelepem sončnem vremenu. Naša današnja gostiteljica je Dovška Baba. Že večkrat nas je prijazno pogostila, zato jo tudi danes z veseljem obiščemo.
In s čim nam bo postregla? Pa poglejmo meni.

Kot prvo meni ponuja odlično družbo (skupaj s fotografom nas je sedem).

Na meniju so tudi:
Razkošne jesenske barve



Prelepi razgledi



Rožice in sledi poletnega cvetja



Takšne in drugačne gobe - ene so seveda samo za gledat!




Pozor!! "Nisem kača, vseeno pa sem morda strupena!"



Razgled z balkona

Ni kaj, res pestra ponudba ...

Kako pa nam kaj gre hoja? Odlično!


Ta hitri del ekipe je že spredaj ...

... midva sva nekje vmes ...

... in malo nižje preudarni del ekipe na kratko počiva!

Smerokaz pa kaže pot naprej!


Ja, saj vidimo ... baba ... dec od babe pa fotografira :)

Hodimo ...

... vrh je vse bližje ...

... in takole ga zasedemo!


Malica

Njam ... sveži jurčki z jajčki ... no, to bo kasneje doma!


Zdaj so na vrsti zaloge iz nahrbtnika ... za nas ...

... in za kavke!


Pika na i današnje pestre ponudbe je prav gotovo družba kavk.



Te nam celo jedo z roke!
 







Prav uživamo, ko jih opazujemo. Seveda uživamo tudi v prelepih razgledih, ki jih ponuja ta vrh.

Pogled na Julijce

Pogled na Karavanke

Pogled v Avstrijo


Preden sestopimo, se seveda mora slikati še ženski del ekipe: Dovške babe :) 


Naša četica na grebenu in na njegovi senci




Selfi pri koči

Pri koči se zberejo tudi kavke ... Morda pri anteni zbirajo informacije ali pa jih morda še vedno zanimajo naše dobrote iz nahrbtnika.



Kavke odletijo, mi pa popadamo pod soncem in si privoščimo počitek!

Tako spočiti se vračamo na izhodišče.



Vmes nam uhajajo pogledi na Dovško Babo, ki nas je tudi danes bogato pogostila in se znova izkazala kot zelo prijazna gostiteljica.



Stegovnik (1692 m)

26. 9. 2018

"Windows"


Windows (po slovensko Okna) je dobro znan računalniški operacijski sistem ... in v tej dobi računalnikov se tudi midva enostavno že vsak dan srečujeva z njim. Toda danes se želiva odklopiti od računalnika. Napovedan je prelep sončen dan, idealen za hribe. A nama bo uspelo brez Windowsov? No ja, kot kaže, ne bo - obiskati nameravava namreč Stegovnik in njegova okna!


Pri cestni zapornici parkirava. Hoditi začneva v mrzlo jutro, v avtu je kazalo - 1° C. Še rokavice pridejo prav!


V začetku naju pot vodi po makadamski cesti.

Pogled s ceste

Prebijati pa se morava tudi skozi takšno goščavo.

Iz te goščave stopiva na jaso, nato naju pot vodi skozi gozd, in to mimo takšnih in drugačnih gob.

Rdeči zapeljivki ...

... naluknjana goba ...

... našpičena goba.

Prideva do območja, ki ga je prizadel vetrolom. Na tem delu se pot izgublja med podrtimi drevesi. Morava previdno stopati in iskati varne prehode.



Nekako nama uspe priti čez ta del gozda. Malo se ustaviva pri "trdni" skali ...


... kaj pa, če ji uspe trdno stati samo zato, ker je podprta s palicami??

Ne ugibava preveč, raje greva naprej!

Še vedno je dokaj hladno, kar odkrivajo tudi zanimivi okraski na gozdnih tleh.



Vsak na svoji strani debla


"Kje si?"

"Tu sem!"


In še razgled na Košuto.


Letalo, s postankom na drevesu?

Storžič

Začne se grebenska pot



Pogled nazaj na prehojen del grebena ...

... in naprej



Storžič spredaj

Košuta zadaj

Na vrhu




Panorama


Proti Triglavu 

Proti Kočni

Ob teh prelepih razgledih in dobri malici si nabereva novih moči. Pa greva naparej! Ker je Stegovnik razgledna grebenska gora, morava še malo po grebenu, preden se začneva spuščati.

Nadaljevanje grebena

Na nekaterih delih je greben dokaj ozek, zato je treba previdno stopati.






Na koncu grebena in sestop


Tudi na tej drugi strani Stegovnika so gobe ...

... in razgled na Triglav.


Pri tej skalni steni je videti, kot da se pot konča. Če želiva priti na drugo stran stene, morava uporabiti Windowse ... očitno res ne bo šlo brez njih :)


Pa sva notri ...




Če bi prej vedel, da je tudi večja luknja, bi bilo lažje zlesti noter :)




Takole pa se gre do naslednjega nadstropja.





Okna v prvem nadstropju








Tako - s pomočjo naravnih windowsov sva zdaj prišla na drugo stran. Na Stegovnik sva se povzpela čez Močnikovo sedlo, za povratek pa izbereva pot, ki gre pod tem sedlom.




"Sončni mah"

Goba velikanka

Steza, na katero zavijeva nižje v gozdu, ni markirana. Toda ne ostaneva brez smernic! Pot nama sedaj kažejo nasmejani obrazi :) Izbereva vsak svojega, kakšen pa tudi še ostane:








Za lepimi razgledi še virtualna osvežitev v naravnem bazenu :)

Pri tej sončni jasi zaveževa klobaso, kot se to reče, kadar skleneš krožno pot. Ampak zjutraj je bilo tukaj zelo drugače. Bilo je hladno, s slano na travi.


Spet hodiva po makadamski cesti in jesensko popoldansko sonce tudi tukaj riše drugačne poglede kot zjutraj:



Na poti, ki sva jo danes prehodila, sva ujela zelo veliko čudovitih prizorov, in to celo takšnih, ki so nama jih omogočili naravni windowsi!