Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Pristovški Storžič (1759 m)

1. 7. 2018


Modra odločitev
... in to dobesedno modra! Kako? Ker nama je ta odločitev prinesla modro nebo. No, vmes je bilo tudi nekaj modrovanja. Naj pojasnim: Prvotni plan je bil, da greva na Goli vrh na Jezerskem. Čez noč pa se nama razbolijo žulji od prejšnjega dne, zato zjutraj z nekaj tuhtanja spremeniva plan in se odločiva za krajšo varianto, ki je na drugi strani Jezerskega, in sicer za Pristovški Storžič.


Zadaj je vrh.

Čeprav sva pot nanj že velikokrat prehodila, nama je ta vedno zanimiva, saj v malem ponudi vse: pašnike, pisano cvetje, gozd, skale, jeklenice, razgled in po želji tudi krožno pot.


Glede na to, da imava s te poti že veliko slik, se danes lahko posvetiva detajlom ob poti. Pa jih poglejmo nekaj:




Podrto drevo z dolgonogim dodatkom

Drevesne korenine z dolgoprstim dodatkom

Nama neznan travniški pojav

Joj, tole pa je na tesno ...

... bolje se je takole razkomotiti.

Od daleč in od blizu:








Vabljiva paša

"Nekaj diši ... pa poglejmo!"


Potka ... 


... in spet rožice!



Nad nama je modro nebo, tam nekje med tistim meglicami pa je Goli vrh.



Na vrhu

Tudi na vrhu.

Še razgled z vrha
Jezersko
Planšarsko jezero v obliki srca

Vračava se po drugi strani.

Potka je tu bolj blatna in temu primerno bolj spolzka. Noge plešejo malo levo, malo desno ...

... ups ... in tako se med drugim tudi malo spustim po blatnem toboganu :)


Takšno blatno okolje lepšajo rožice. Med njimi se bohoti turška lilija in ta je, glede na gledanost turške nadaljevanke, vse bolj popularna!




Pot nadaljujeva pod ležečimi krošnjami, ...

... skozi trave, ...

... mimo praproti.


Nad vsem tem rastjem ujameva še pogled na današnji vrh.

Malo pred parkiriščem ujameva tudi pogled na Grintovec in Kočno.

Prav lep dan se je naredil, zato greva pogledat modro nebo nad Planšarskim jezerom.


Ja, današnja odločitev se je izkazala za "modro" in upava, da bo kmalu med takšne modre odločitve uvrščen tudi najin prvotni plan, Goli vrh.
  

Ni komentarjev: