Hribi nad morjem (2. del)
A sva se čez noč res dobro odpočila? Hmm ... Najin apartma je čisto blizu cerkve. Tako sprva sploh nisva opazila ene vaške navade, toda čez noč sva jo še kako spremljala, in sicer zvonjenje cerkvenih zvonov. Ti se oglašajo na vsakih 15 minut, prvič 1-krat, drugič 2-krat, tretjič 3-krat in ob polni uri tolikokrat, kot je pač ura. Torej, odgovor na začetno vprašanje je: Ne, nisva. No, pa kaj bi se sekirala, saj sva na dopustu in pred nama je čudovit dan! Za danes sva izbrala pot: Baška-čez Rebico-Mala Luka-Corinthia-Vela Luka-kanjon Vrženica-Baška.
Pot se začne ob ograji kampa, ki ga trenutno na veliko urejajo.
Pogledi so čudoviti, ostaneva kar brez besed ... slike povedo dovolj!
... ja, pot je lepo označena, tudi markacije kažejo pot.
Pod nogami, med skalami rastejo rožice ...
Po takšni pustinji naprej ...
... do prijetne sence zelenega gozdička.
Na razpotju: pot v kanjon, pot, po kateri se bova vračala.
Pogled proti morju ...
... pogled naprej pa ena sama pustinja!
Nič čudnega, če pa takoo pihaaa buurja! Nama bo kape odnesla :)
Razgled z najvišje točke:
Začneva se spuščati proti Mali in ...
... Veli Luki.
(videoposnetek)
Mimo Vele Luke
Ni še čisto taprava temperatura za kopanje :( ,
čeprav je plaža tako zelo mikavna!
Greva naprej, saj sva si za počitek izbrala Malo Luko.
Kakšen svet?!
Do sedaj sva srečala samo dva popotnika. Srečujeva pa veliko ovc, ki so takole popisane.
Le čemu služi tak ostanek zidu??
Končno prideva do počitka, malice ...
in seveda tudi do osvežitve, brr ...
Na hribčku zadaj (desno) so ruševine antične utrdbe Corinthia.
Noge sva si ohladila, zdaj greva pogledat ostanke vojaške postojanke iz 6. stoletja. Ker sva čisto pri morju, seveda štartava z 0 metrov nadmorske višine. Corinthia je 122 metrov nad morjem.
Mimogrede dobiva odgovor, čemu služijo kamniti ostanki. So iskana senca pred neusmiljeno vročino.
;) Uboge popisane ovce! Če je že komu do delanja grafitov, zakaj ni raje popisal kamnitega zidu?
Zalivček se oddaljuje od naju, pred nama se odpirajo novi razgledi.
Spustiva se v Velo Luko. Rada bi se malo zatekla v senco, pa je žal zasedena ...
In sva spet na 0 metrih nadmorske višine ... pred nama je tako 300 metrov vzpona, v soncu in ob vedno manjših zalogah pitne vode.
Toda zanimiva pot odtehta vse takšne in drugačne izzive. Sploh ko začneva hoditi po kanjonu.
(videoposnetek)
Struga je podobno suha, kot so najine zaloge pitne vode. Še dobro, da je v kanjonu nekaj sence in da prijetno pihlja ...
Kanjon se bliža svojemu prehodu v morje. Civilizacija je vse bližje in midva sanjava o tisti osvežitvi, ki steče po grlu ;)
Na koncu kanjona prideva naravnost do morja: osvežitev za noge je tu!
A do osvežitve za grlo je treba še malo hodit ob prelepih zalivih ...
... in po strminah nad morskimi pečinami.
Oooo, kako paše!!!
Paše pa tudi domača večerja!
Polna prelepih vtisov današnjega dne naju prevzame prijetna utrujenost ... tista utrujenost, ki napoveduje dober spanec, takšen, ki ga nič ne premoti, tudi zvonjenje zvonov ne!
Toda zanimiva pot odtehta vse takšne in drugačne izzive. Sploh ko začneva hoditi po kanjonu.
To se nama zdi še posebej zanimiva izkušnja. Hodiš po strugi, po kateri je vijugala voda. Spuščaš se po tistih brzicah, po katerih je voda skakala čez kamne in skale. Naj svoje spet povedo slike:
(videoposnetek)
Struga je podobno suha, kot so najine zaloge pitne vode. Še dobro, da je v kanjonu nekaj sence in da prijetno pihlja ...
Kanjon se bliža svojemu prehodu v morje. Civilizacija je vse bližje in midva sanjava o tisti osvežitvi, ki steče po grlu ;)
Na koncu kanjona prideva naravnost do morja: osvežitev za noge je tu!
A do osvežitve za grlo je treba še malo hodit ob prelepih zalivih ...
... in po strminah nad morskimi pečinami.
In končno le še nekaj korakov do ...
Oooo, kako paše!!!
Paše pa tudi domača večerja! Polna prelepih vtisov današnjega dne naju prevzame prijetna utrujenost ... tista utrujenost, ki napoveduje dober spanec, takšen, ki ga nič ne premoti, tudi zvonjenje zvonov ne!
2 komentarja:
Sem se spraševala ,če bosta obiskala tudi M in V.Luko ter kanjon. Pa sta, lepo, me veseli. Na koncu kanjona, ko sestopiš v zaliv in na desni strani zaliva so pred dvema letoma bili kamni postavljeni zelo umetelno, nek umetnik jih je postavil tako, da si se spraševal, če ni mogoče uporabil lepila, da so stali pokonci. Verjetno jih sedaj ni, jih je burja podrla, če ne bi bili sigurno na vajinih slikah. Vidim, da sta se imela lepo, četudi samo na nekaj m nadmorske višine. Lepa pohajanja še dalje, vama želim.
Hvala, Breda. Tistih kamnov nisva videla, se je tam ob strani zaliva martinčkalo nekaj nagcev in sva jih pustila na miru. Drugače naju je otok Krk navdušil, enostavno si nisva predstavljala, da ponuja toliko raznolikih lepot. Prisrčen pozdrav. B&B
Objavite komentar