V skladu z vremensko napovedjo se nadejava lepega sončnega dne. Najin cilj: obiskati Golico v mesecu narcis. Toda v pričakovanju, da bova videla bele narcise, vidiva Golico, obdano z belo meglo in oblaki. Kaj sedaj, ali bova sploh videla narcise? Nič, prišla sva do sem, pa greva na vrh, če ne drugega, se bova vsaj razhodila. Spremeniva načrt poti in se vzpneva po Zimski poti. Po tej še nisva šla in kljub slabi vidljivosti nama je sama pot zelo všeč.
Iz megle se koča kar naenkrat znajde pred nama. Tokrat jo izkoristiva, da se v njej ob kavici ogrejeva, posušiva in morda pričakava napovedano sonce. Tega pa ni in ni na vidiku. Vseeno se čez čas odpraviva na vrh Golice.
Dokaz, da sva v megli našla pravi vrh :)
Z vrha Golice se v vetru in megli napotiva na Krvavko, na pobočja narcis.
Upava, da je veter na najini strani in bo razpihal meglo!
Kako piha, se prav dobro vidi in sliši na naslednjem videoposnetku ...
... veter prežene meglo in tam spodaj se pokaže koča ...
... in končno - na obzorju (tisto belo) se že rišejo narcise!
Tale pa ima med narcisami kar svojo hiško.
Na vrhu Male golice
Sedaj pa naj se razkošje narcis začne ...
Tole pa se že vidi sedlo Suha, čez katerega se spustiva v dolino.
Od tukaj pa naju začne spremljati sonce, tako da se še težje ločiva od prelepih pogledov na bele strmine.
Prevzame pa naju tudi pogled na razkošje v rumenem ...
... še dobro, da hudega bika ni bilo doma :)
Na koncu lahko rečeva le: vredno je bilo iti skozi meglo, veter, mraz ...
