Gremo MI v hribe

Najprej nekaj o naslovu tega dnevnika. Zakaj takšen? Morda lahko koga malo spomni na naslov filma Gremo mi po svoje. Na ogled tega filma imam zanimiv spomin, namreč z možem sva bila edina gledalca, celo kinodvorano sva imela zase. No pa nazaj k naslovu. Zanj sem se odločila, ker mi je všeč. Kdo pa se skriva v besedi MI? Pod MI se lahko najde vsakdo, ki ima rad gorske poti. In ta blog je namenjen takim. Toda pod MI se skriva še nekaj več. Obstaja tudi skupina MI, s katero že četrt stoletja tu in tam skupaj premagujemo hribovske stezice, se potimo, smejimo, debatiramo, skratka imamo se lepo. V naslovu je tako zajet namen tega dnevnika: z ljubitelji gora doživeti hribovska popotovanja. Pa prijetno pot pod noge!

Roblekov dom na Begunjščici (1657 m)

2. 1. 2015

Odločitev je padla: greva na Roblek in s seboj vzameva še sanke. Med vožnjo občudujeva Julijce. Obarvani so z jutranjo rdečico. Pa to ni tista sramežliva rdečica - ne, prav bohotijo se pred nama in naju vabijo k sebi. V upanju, da kmalu najdeva čas zanje, zavijeva desno, tja, kjer naju danes čaka Roblek. Tu spodaj je mrzlo, a kot kaže, više ko bova, bolj toplo bo. Sledi nekaj razglednic s te poti: