10. 1. 2015 MI danes gremo na Viševnik. Že nekajkrat smo ga obiskali in vedno je poskrbel za lepe spomine. Kakšno zgodbo pa nam pripravlja danes? Na Rudnem polju smo deležni toplega sprejema. Termometer v avtu kaže +9 °C, in to ob 8-ih zjutraj. Ko stopimo iz avta pa nas močno pozdravi tudi veter, ki nas kar prestavlja v ritmu šumenja mogočnih pokljuških smrek. Ta veter prihaja s strani Triglava in je morda ostanek tistega vetra, ki je med 3. in 4. uro tega jutra dosegel absolutni rekord, zabeležen na Krederici: 221 km/h.
Takole se pozdravimo in pripravimo za pot.
Brez derez ne bo šlo.
Gor gre tudi brez vlečnice!
Na poti prežijo paparaci ...

![]() |
"Kje si?" Strmina ... |
"Tukaj sem!" |
In že na vrhu. Bravoo!!
Prvič nad 2000 m! |
Eni se smejijo ... |
Drugi sprašujejo ...
"A še piha tam zgoraj?" |
Nekateri se razgledujejo ...
in tretji iščejo ...
"Kje je Matjaž?" |
Skupinska fotka na vrhu, ampak eden manjka.
Zdaj pa še kompletna pod vrhom
p.s.: Skupaj z Nadinimi novimi čevlji :) |
Dobra volja ob Mileninih minutah za humor
Zdaj pa naprej dol
Današnjo zgodbo
popestrijo kaskaderji na stezi.
Poskok |
Prvi obrat ... |
Sedaj pa še tisti del zgodbe, ki nas kar naprej vleče v višine. To je zgodba, ki jo pišejo prelepi razgledi:
To je tokratna zgodba z Viševnika in lepo nam je bilo sodelovati v njej.
P.S.: V tej zgodbi pa si je svoje mesto očitno hotel priboriti tudi najin avto. Želel je biti na sliki, in s pomočjo merilnika hitrosti mu je (na najino žalost) na poti domov to tudi uspelo. :(