18. 2. 2025
Na Čaven
Z oblačne Dolenjske se odpeljeva na sončno Goriško. Za izhodišče imava Vitovlje, odpravljava pa se na vrh, imenovan Čaven.
Velikansko parkirišče, gneče pa nobene.
Začetna makadamska cesta s pogledom proti Čavnu.
Jutranji pozdrav prihajajoče pomladi ...
... pod zaenkrat še golim drevjem iz zimske sezone.
Za vzpon bi lahko izbrala bolj zložno staro Napoleonovo pot, ampak si jo raje prišparava za povratek.
Zavijeva na razgibano ...
... na razgledno ...
... in na veliko bolj strmo potko.
Iz strmine stopiva na položnejšo pot, ...
Nad nama modro nebo in bele skale ...
... ampak dobro je gledat tudi dol na potko, da ne pohodiva takšnih "kavnih zrnc" ;)
Mini postanek za razglede ...
Zdaj pa naprej gor v skale ...
... po skalah ...
... pod skalami ...
... in skozi gozd ...
... na vrh!
Malica ...
... in oči na peclje! Ja, fejst napneva oči, da vidiva obris morja in ladij.
Vrnitev po položnejših poteh s pridihom zime ...
... in nežnimi pomladnimi utrinki.
Tudi če trobenticam ni postlano z rožicami, ampak s suhim listjem, lepo rumeno cvetijo!
Nad staro Napoleonovo potjo ...
... se dvigujejo strme skalne pečine Visokega zidu.
Zavijeva na Vitovski hrib, ...
... kjer naju pričaka mrzla burja.
Po stopnicah ...
... do razgleda na levo stran ...
... na desno ...
... in tja dol na osamljenega belega konjička.
Na koncu ujameva še zaključno panoramo, na aplikaciji odčitava podatke prehojene poti (9,2 km in 7839 korakov) in se polna lepih vtisov odpeljeva proti domu.
Aja, čisto na koncu pa seveda sledi še videoprojekcija poti na Čaven: